Avtomobilski teden 26, 2023

Ta hip še ni jasno, ali je Makoto Uchida res ukazal nadzorovati svojega direktorskega kolega.

Nissan in direktorski nadzor

Japonski Nissan, po obsegu proizvodnje druga japonska avtomobilska hiša takoj za Toyoto, je bil zadnja leta precej v središču pozornosti predvsem zaradi težav v zvezi z Renaultom (in tudi Mitsubishijem). Po tistem, ko so nekako rešili zadrege, ki so vse od aretacije Carlosa Ghosna, nekdanjega prvega človeka te zveze, obilo motile odnose na relaciji Pariz-Tokio, pri čemer je imela pri tem dovolj pomembno vlogo tako francoska kot tudi japonska politika, je bilo videti, da so pri Nissanu nekako izplavali iz težav. V teh dneh pa se je pojavila novica, ki verjetno dokazuje, da je tovarna znova v težavah, ki so precej svojevrstne, vendar ne nepomembne ali povsem nedolžne. In nekaj malega spominjajo na spletke, verjetno značilne tako za francoski kot japonski dvor.

Tokrat sta glavna igralca povsem v vrhu te japonske avtomobilske korporacije. Izvršni direktor Makoto Uchida naj bi po pisanju Reutersa izvajal svojevrsten nadzor nad Ashwanijem Gupto, operativnim direktorjem. Uchida naj bi namreč nasprotoval Gupti, ki se je menda izrazito zavzemal za novi dogovor med Nissanom in Renaultom; novi dogovor, ki velja že nekaj časa, je namreč izenačil navzkrižno lastništvo med japonsko in francosko avtomobilsko hišo. Prej je bil Renault po tej strani v izraziti prednosti pred Nissanom in prav to naj bi bilo ob še nekaterih drugih podrobnostih najbolj moteče za japonsko tovarno. Uchida naj bi bil odgovoren za to, da so na domu Gupte namestili nadzorne kamere, pri čemer naj bi tako pridobil ustrezne informacije, s katerimi bi onemogočil namere svojega menedžerskega kolega. Izkazalo se je, da so pred vhod Guptinega stanovanja oziroma hiše namestili celo dva sklopa nadzornih kamer: prvega naj bi uporabljalo zasebno varnostno podjetje, drugega pa Nissanova notranja varnostna služba. Gupta menda s tem ni bil seznanjen …

Zgodba je nedvomno zanimiva in po svoje odkriva ozadje odnosov oziroma dogajanje v avtomobilski korporaciji. Če vse to drži oziroma če je razlog predvsem ta in v tem, da v ožjem operativnem vodstvu Nissana ni enotnega mnenja o ustreznosti oziroma smiselnosti delovanja zveze pod novimi pogoji, utegne imeti Carlos Ghosn vsaj deloma prav – ves čas namreč trdi, da je bila njegova aretacija predvsem posledica Nissanove zarote oziroma zarote tistih, ki so nasprotovali tesnejši povezavi med japonsko in francosko avtomobilsko hišo. Ob tem je zanimivo, da lahko podjetje po japonskih zakonih spremlja komunikacijo svojih zaposlenih na mobilnih telefonih in računalnikih, da bi tako zaščitilo svoje poslovne interese. Sicer pa utegne vse skupaj kmalu utoniti v pozabo, kajti Gupta je 27. junija, točno na dan zasedanje skupščine podjetja, rekel adijo …

***

IG Metall je sindikalno združenje, ki ima v Nemčiji veliko težo oziroma moč.

IG Metall in Teslina tovarna v nemške Grünheideju

Ko se je Elon Musk pred tremi leti odločil zgraditi tovarno v bližini Berlina (Grünheide), se je verjetno malo ali sploh nič zmenil za nemško politično sceno. V njem imajo sindikati veliko oziroma pomembno težo, pa tudi okoljska gibanja, sicer precej razpršena, niso nekaj, kar bi lahko prezrl ali ignoriral. Glede slednjega je znano marsikaj – gradnja se je vlekla bistveno dlje, kot je računala Tesla oziroma Elon Musk tudi ali predvsem zaradi nasprotovanj okoljskih gibanj. Tovarna še sedaj ne dela s polno močjo, kar je tudi posledica okoljskih zahtev, ki jih tovarna še ni v celoti izpolnila. Sedaj pa se na sceni pojavlja tudi IG Metall.

IG Metall je največji in tudi najmočnejši nemški sindikat. Med drugim v veliki meri združuje tudi zaposlene/delavce v avtomobilski industriji. Njegova moč je tako velika, da mu pozorno prisluhnejo vsa vodstva industrijskih korporacij. Znano je, da Elon Musk nasprotuje sindikalni organiziranosti, saj dobro ve, da imajo sindikalno povezani delavci bistvo večjo težo oziroma pomen. Te dni se je IG Metall lotil tudi tovarne v Grünheideju in ugotovil, da »smo dosegli velik uspeh«. Ve se, da zaposleni v tej nemški Teslini tovarni nimajo kolektivne pogodbe, kar omogoča vodstvu podjetja velik maneverski prostor pri določanju plač in delovnih razmer. Če se bo izkazalo, da je interes zaposlenih v Tesli dovolj velik in če se bo včlanilo dovolj delavcev, naj bi sindikat začel poganja o kolektivni pogodbi oziroma o delovnih razmerah. Utegne se torej zgoditi, da bo Elon Musk občutil ne tako kratko roko nemškega sindikata.

***

Gernot Döllner se bo 1. septembra zavihtel na krmilo Audija.

Audi: eno poglavje zaprto, drugo se šele začenja

Nemški Audi je te dni znova nekoliko v ospredju, pri čemer gre za dve povsem različni zadevi, v obeh primerih pa za sam vrh ingolstadtske tovarne: v prvem primeru so Ruperta Stadlerja, nekdanjega prvega človeka te avtomobilske hiše, obsodili na pogojno kazen v kombinaciji s plačilom denarne kazni, v drugem pa se bo na vrh te tovarne prvega septembra zavihtel nov človek.

Rupert Stadler je bil dokončno obsojen na pogojno kazen eno leto in devet mesecev zaradi goljufije iz malomarnosti v povezavi z znamenito afero Diesel-Gate. Hkrati bo moral državi plačati 1,1 milijona evrov denarne kazni. S tem bo prvi (nekdanji) član uprave koncerna Volkswagen (VW), ki je bil obsojen na takšno kazen. Tako se končuje še eno poglavje v škandalu, ki je pretresel največjo nemško avtomobilsko skupino, omadeževal njen ugled oziroma imidž in dodobra izpraznil blagajno. Stadler je v začetku procesa zanikal obtožbe, potem pa se je pogodil in krivdo zvalil predvsem na tehnični del Audija oziroma koncerna Volkswagen. Proti koncu maja je spremenil svojo obrambo in že tedaj je bilo jasno, da bo obsojen na pogojno in denarno kazen. Tako se je tudi zgodilo.

Prvega septembra pa se bo na vrh Audija zavihtel Gernot Döllner. Na tem delovnem mestu oziroma položaju bo zamenjal sedanjega izvršnega direktorja Markusa Düsmanna. Ta je bil na vrhu omenjene avtomobilske hiše razmeroma malo časa, in sicer od leta 2021. Vse kaže, da bo moral oditi predvsem zaradi prevelikega zaostanka za drugima nemškima premijskima avtomobilskima tovarnam, torej Mercedes-Benzom in BMW. Zamenjava na vrhu Audija niti ni tako presenetljiva, saj je Oliver Blume, izvršni direktor koncerna Volkswagen, že pred nedavnim omenil oziroma opozoril na zaostajanje tovarne pri uvajanju inovacij. Kakorkoli že, pri Audiju so eno poglavje, nič ugledno, zaprli, z novim človekom na vrhu odpirajo novega.

Janez Kovačič