Avtomobilski teden 24, 2023

Elon Musk: cilj je izdelati do 20 milijonov vozil v letu dni.

Bo Tesla gradila v Španiji?

Ameriška Tesla pod vodstvom povsem ali precej nepredvidljivega Elona Muska nadaljuje strategijo gradnje tovarn na različnih koncih sveta, tudi v Evropi. Kot pišejo nekateri španski časopisi, naj bi se ameriška tovarna z oblastmi v španski Valencii pogovarjala o gradnji nove tovarne. Če se bodo dogovorili, bo to druga Teslina tovarna na evropskih tleh – lani je namreč začela delovati tovarna v bližini Berlina (Grünheide).

O tej nameri pri Tesli vsaj za sedaj niso še nič povedali, se je pa o možnosti gradnje tovarne v bližini Valencie razgovoril predstavnik za tisk omenjene regionalne vlade. Po nekaterih podatkih naj bi bila investicija vredna 4,5 milijarde evrov, kar je nedvomno visoka številka. Druge podrobnosti za sedaj še niso znane. Če se bo to zgodilo, se bo Španija utrdila na mestu drugega največjega izdelovalca vozil oziroma osebnih avtomobilov v Evropski uniji (EU). Tesla naj bi po nekaterih napovedih v španski tovarni izdelovala predvsem Teslo Y, avtomobil, ki gre izjemno dobro v promet. V letošnjem prvem trimesečju je bil to najbolje prodajani avtomobil v Evropski uniji in Evropi nasploh, ta lovorika pa je v njeni oziroma njihovi vitrini tudi tedaj, ko gre za prodajo električnih baterijskih vozil na obli. Ta hip v Teslini tovarni v Nemčiji nastaja zgolj model Y, toda produkcija še ni na načrtovani ravni, poleg tega imajo še kar nekaj težav z izpolnjevanjem nemških okoljskih zahtev.

Zdi se, da se počasi le uresničuje načrt Elona Muska. Ta je pred več kot letom zatrdil, da je končni cilj Tesle nesporen: v letu dni izdelati do 20 milijonov vozil. To naj bi dosegli z izgradnjo 10 do 12 ‘gigatovarn’, v vsaki pa naj bi v letu dni naredili do dva milijona vozil. Ambiciozno, kot vedno. Tudi uresničljivo?

***

Rupert Stadler: pogojna kazen in dober milijon državi.

‘Zapletena struktura vodenja’ ali kdo je kaj vedel

V Nemčiji se nadaljuje sodni proces proti Rupertu Stadlerju, nekdanjemu prvemu človeku ingolstadtskega Audija, in še dvema soobtoženima za sodelovanje v sloviti aferi Diesel-Gate. Obtoženi so bili sicer štirje, toda četrti je bil medtem oproščen. Videti je, da se bo Stadler ‘izvlekel’ s kaznijo, o kateri smo pisali že pred časom. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodila z drugama dvema soobtoženima.

Ponovimo: Rupert Stadler se je očitno pogodil s tožilstvom, kar naj bi pomenilo, da bo moral plačati okoli 1,1 milijona evrov denarne kazni, prisodili pa naj bi mu še dveletno pogojno kazen. Stadlerju so očitali predvsem to, da ni pravočasno ustavil prodaje avtomobilov, ki so bili okuženi s programsko opremo, čeprav je vedel, za kaj gre. Za dva obtožena inženirja – eden je bil vodja razvoja motorjev – pa tožilstvo zahteva drugačne kazni oziroma naj bi vsaj za enega zahtevalo nepogojno zaporno kazen. Tožilec je ob tem ugotavljal, da je vprašanje ‘ali je v tako zapleteni strukturi vodenja oziroma odgovornosti ena ali več oseb sploh odgovornih z vidika kaznivih dejanj, ko pa se je v podjetju veliko ljudi, ki so bili pleteni v afero, odločilo za napačno smer’. Razmišljanje tožilca je nedvomno zanimivo, saj se utegne na koncu zgoditi tisto, kar je bilo že nekajkrat napovedano: da bo za vse skupaj kriva peščica ljudi, ki so uresničevali predvsem tisto, kar so jim skoraj pod prisilo zapovedali njihovi nadrejeni. Morda, ampak res morda, bo kaj več jasnega po tistem, ko se bo nadaljeval proces – če se bo – proti dr. Martinu Winterkornu, ki je bil v času izbruha afere Diesel-Gate na čelu koncerna Volkswagen. In povsem verjetno je, da bo v zapleteni strukturi vodenja oziroma odgovornosti težko ugotoviti, ali je sploh kaj vedel …

***

AvtoVAZ, še vedno največja ruska avtomobilska tovarna, potrebuje delavce.

AvtoVAZ in težave zaradi pomanjkanja delavcev

Vojna v Ukrajini je temeljito posegla v evropski in še posebej ruski avtomobilski prostor. Od tam so odšle tako rekoč vse avtomobilske tovarne, pri čemer ni šlo zgolj za zaustavitev prodaje, pač pa so zaustavile – trajno, sem in tja tudi začasno – proizvodnjo v tovarnah. Nedvomno pa je vse skupaj najbolj prizadelo AvtoVAZ, največjo rusko avtomobilsko tovarno, ki je bila do sredine lanskega leta v večinski lasti francoskega Renaulta.

Te dni iz Rusije prihajajo novice, povezano prav z omenjeno tovarno, pri čemer so tudi svojevrsten pokazatelj gospodarskih, nedvomno tudi splošnih okoliščin v tej največji državi sveta. Po poročanju Reutersa naj bi vodstvo AvtoVAZ – ta je od lani v lasti moskovskega raziskovalnega inštituta – zaprosilo regionalne oblasti, naj ji pomagajo najti delavce, saj imajo v proizvodnji zaradi tega veliko težav. V Rusiji naj bi bila nezaposlenost rekordno nizka, kar je nedvomno tudi posledica lanske septembrske delne mobilizacije. Kot je znano, je zaradi tega Rusijo zapustilo zelo veliko predvsem mladih, ki niso želeli v vojno oziroma v rusko vojsko. AvtoVAZ sedaj prosi, da naj ji regionalne oblasti pomagajo zapolniti vrzel s kaznjenci. Podrobnosti niso znane, je pa seveda znano, da se tako AvtoVAZ kot druge avtomobilske tovarne srečujejo tudi s težavami pri oskrbi s sestavnimi/rezervnimi deli. Vse skupaj spominja na nesrečo z jedrsko elektrarno v Černobilu leta 1986, ko so pri gašenju požara oziroma sanaciji nesreče sodelovali tudi kaznjenci – prostovoljno ali pod prisilo. Kako se bo, če se bo, obneslo morebitno delo kaznjencev za avtomobilskim tekočim trakom, pa je seveda zanimivo vprašanje. Sicer pa Reuters še poroča, da so lani v Rusiji navkljub vsem težavam izdelali okoli 450 tisoč avtomobilov. In povsem verjetno je, da imajo kupci oziroma lastniki teh vozil vsaj nekaj težav …

Janez Kovačič