‘Diesel-Gate’: kako je to videti z drugega zornega kota ‘Diesel-Gate’: kako je to videti z drugega zornega kota
Najprej in da ne bo nesporazuma: nikogar ne mislim opravičevati in tokrat tudi ne kritizirati. Rad bi le podal drugo mnenje, ker vidim in... ‘Diesel-Gate’: kako je to videti z drugega zornega kota
'Diesel-Gate': dosti drugače se očitno res ni moglo zgoditi in dogajati, kot se (je).

‘Diesel-Gate’: dosti drugače se očitno res ni moglo zgoditi in dogajati, kot se (je).

Najprej in da ne bo nesporazuma: nikogar ne mislim opravičevati in tokrat tudi ne kritizirati. Rad bi le podal drugo mnenje, ker vidim in slišim, kako ljudje preprosto povezujejo in obsojajo.

‘Diesel-Gate’ je le še ena od večjih svetovnih afer, ni prva in ni zadnja. Ni politična, je povsem gospodarskega značaja, a vseeno vpleta velikanski stroj ljudi. Nikakor nanjo ne moremo gledati kot na primer učenca, ki med kontrolko prepisuje, pa ga učitelj zasači. A žal marsikdo na ‘Diesel-Gate’ gleda natanko tako.

VK_CB rPredstavljajte si, da stojite nasproti človeka, ki je nekje višje v hierarhiji neke avtomobilske družbe. Gledata se iz oči v oči, afera je že svetovno znana, vi ga vprašate: »Ali ste vi pri navajanju izpustov iskreni?« Kakšen odgovor mislite, da boste dobili (in ne glede na to, ali v resnici so ali niso)?

Zdaj pa obrnite: ste človek nekje višje v hierarhiji nekega avtomobilskega podjetja in vas nekdo, ki vas gleda v oči, vpraša: »Ali ste vi pri navajanju izpustov iskreni?« Kaj mu boste odgovorili (in ne glede na to, ali v resnici ste ali niste)?

Velja v splošnem za vsako vsaj malo večjo organizacijo, ne le za avtomobilske koncerne.

Ker v konkretnem primeru ne gre za umor ali kaj podobnega (kjer gre le za vprašanje vesti vprašanega), so stvari nekoliko težje. Prvič, v kateri fazi je podjetje glede ugotavljanja stanja in morebitnih krivcev? Drugič, ali ste o tem obveščeni? Tretjič, ali vam je kdo dal izrecna in natančna navodila, kako na takšno vprašanje odgovoriti? Četrtič in v splošnem, zavezuje vas varovanje podatkov o podjetju, ki bi podjetju lahko škodovali. Pa še kaj bi lahko našli. Tudi to, da v velikem podjetju informacija potuje dlje in se vmes (lahko) tudi nekoliko (hote ali nehote) spremeni. Celo zastane.

Hočem reči, da je s položaja običajnega človeka, navsezadnje pa tudi novinarja, nesmiselno takšno vprašanje postaviti in potem nanj pričakovati iskren, resničen odgovor. Če ste me razumeli: v neki točki lahko povsem iskreno odgovorite, a z napačnimi (ali premalo) informacijami, kar pomeni, da ste se v resnici zlagali.

Kaj pa posledice? Številke kažejo, da je koncern VAG v prvem četrtletju že (spet) prehitel Toyoto. Malo so ‘krive’ naravne nevšečnosti na Japonskem, malo pa to, da ljudje koncernu VAG še naprej zaupajo. A to je za VAG, čeprav odlična novica, vseeno blažev žegn. Tudi najbolj poklicani namreč ne morejo vsaj na 10 odstotkov natančno napovedati, koliko jih bo to stalo v denarju (mnenja se ta hip vrtijo okoli 30 milijard evrov). Stvar se bo še dolgo vlekla. In tu se je treba obregniti ob pravosodne sisteme. Nisem poklican, zato lahko le sklepam. Pred par leti je italijanska zveza za zaščito potrošnikov ugotovila lažno navajanje porabe goriva za vsaj dva modela dveh proizvajalcev. In kaj se je zgodilo? Nič. Lani se je zgodil ‘Diesel-Gate’, pa ne da se prah že polega, še dvignil se ni v celoti: z Američani ni šale. Spomnite se stopalke plina pri Toyoti, za katero zdaj že lep čas vemo, da z njo ni bilo nič narobe, ampak ameriški pravosodni sistem je svoje potrošnike zaščitil kot kočevske medvede. Tujci so v ZDA le pogojno dobrodošli in tako se do njih vedejo. Ni prav, se pa kdaj pa kdaj kaj dobrega iz tega izcimi.

Zdaj beremo, da je, denimo, Mitsubishi že 25 let podajal napačne podatke o porabi goriva. 25 let! Delnice jim strmo padajo. Naprej. Nemški vladni predstavnik je sporočil, da bodo poleg znamk koncerna VAG (tudi Porsche!) svoje avtomobile morali prilagoditi tudi pri Mercedes-Benzu in Oplu. Oboji so imeli še pred mesecem angelski sij nad glavami: »Mi pa ne!« Kar se, seveda, nanaša na prve tri odstavke tega zapisa zgoraj.

Pred nekaj meseci so iz nekih strokovnih laboratorijev prišli ‘izvidi’ nekaterih avtomobilov (tudi v tem zapisu neomenjenih znamk), katerim so prav tako ugotovili programski virus v nadzorni elektroniki, ki je zmogla pri meritvah navesti napačne podatke o izpustih. Številne hlače se tresejo, verjemite, vsi lastniki teh hlač pa upajo, da se bo morda le poleglo. Pri VAG zdaj vsaj vedo, kje so in zato lahko vsaj za silo primerno načrtujejo prihodnost v poslovnem smislu, od popravljanja starega do načrtovanja novega.

Vedeti in poznati je pa treba še tretjo plat: denar, dobiček in slava. Spomnite se športa: dopingom ni konca. Pomislite na motošport: formula 1 hodi po sivi coni in če se le da v črnem polju. Zdaj pa številke, ki se vrtijo tam (recimo pri McLarnu), pomnožite s 100 ali pa kar s 1.000. Večja številka, večji apetiti. Dodajte še načelo, da mora podjetje v kapitalizmu rasti, pa upoštevajte, da so velike avtomobilske firme že v veliki meri izkoristile potencial našega planeta. Kam potem to pelje: v iskanje meja v sivih conah. Včasih gre, hote ali nehote, preko.

Potem je pa tu še globalen pogled. Zaradi vzrokov afere ‘Diesel-Gate’ kupci niso bili neposredno oškodovani. Hočem reči; avtomobil je imel res svoje ‘konje’ in njegove zmogljivosti so bile res takšne, kot so jih navajali. Je šlo pa nekaj več smradu v zrak. Ampak če pogledate globalno: tule v razvitem svetu se pehamo za drugo decimalko, medtem pa v nerazvitem bogato iste stvari počnejo na deseticah. Kje je torej smisel?

Vinko Kernc

Preberite tudi