Avtomobilski teden 6, 2023

Srečanje vodilnih zveze Renault-Nissan-Mitsubishi v ‘nevtralnem’ Londonu naj bi bil dokaz, da se zvezi obetajo lepši časi.

Srečanje na nevtralnem terenu

Včasih, pa ne tako redko, so nekatere podrobnosti ali malenkosti, ki na prvi pogled nimajo kakšnega posebnega pomena, vendarle pomembne in kažejo na okoliščine, ki so bistveno drugačne. To morda velja tudi za srečanje najvišjih predstavnikov Renaulta, Nissana in Mitsubishija, sestavnih delov zveze, ki je že vse od konca leta 2018 v globoki krizi. Sedaj se, kot smo že pisali, postavlja na novo. In pri tem ni smiselno prezreti nekaterih ‘podrobnosti’.

Tudi Automotive News Europe, spletnemu portalu, ki podrobno spremlja dogajanje tako na evropskih kot tudi drugih avtomobilskih prostorih, se je zdelo pomembno poudariti, da je bilo nedavno srečanje Luca de Mea (Renault), Makota Uchide (Nissan) in Takao Kata (Mitsubishi) na nevtralnem terenu – v Londonu. Ta je sicer v Veliki Britaniji in torej v Evropi, pa ni v Franciji in tudi ne v Aziji. Zdi se nekako tako, kot da bi šlo za mirovna pogajanja po dolgi in izčrpavajoči vojni, ne pa za novo postavljanje temeljev zveze. Toda kronologija dogajanja med partnerji v zvezi, predvsem med Renaultom in Nissanom, je polna nasprotovanj, ki jih je pomagala reševati tudi politika, tako japonska kot francoska. Sedaj se zveza Renault-Nissan-Mitsubishi postavlja na nove temelje in vse kaže, da so zamere pozabljene oziroma kot je dejal Renaultov de Meo: »Sedaj imamo jasne razmere in ne prisiljeno poroko«. In gotovo to potrjuje tudi dejstvo, da so se v Londonu trije vodilni srečali v hotelu Nobu, ki je znan po sušiju, čeprav so jim postregli tudi s francoskim pecivom.

Britanska prestolnica je bila torej nevtralno prizorišče, kjer so bile dorečene še nekatere zadnje podrobnosti dogovora o novih časih zveze. Ta ima ambiciozne načrte z Južno in predvsem Srednjo Ameriko, pa tudi z Mehiko, Indijo oziroma Azijo in, jasno, tudi Evropo. Neenakopravno navzkrižno lastništvo med Renaultom in Nissanom je odpravljeno (vsak po 15-odstotni delež), japonska tovarna bo obilo investirala v Renaultovo industrijsko enoto Ampere (ta se bo ukvarjala zgolj z električnimi baterijskimi avtomobili), za Južno in Srednjo Ameriko bosta skupaj razvila majhno električno vozilo, enako tudi za indijski trg, Mitsubishi naj bi bil ob pomoči Renaulta bolj prisoten na evropskih trgih (v načrtu je nova generacija Mitsubishija ASX in Colta na osnovi Renaulta Capturja in Clia), kjer je lani prodal vsega 54 tisoč avtomobilov, in še in še.

Makoto Uchida, prvi pri Nissanu, je v Londonu na tiskovni konferenci, kjer so pojasnjevali bistvo zveze v novih časih, dejal, da se je v minulega pol leta z de Meom pogovarjal več in bolj intenzivno kot s svojo družino. Kmalu bo jasno, ali vse to ni bilo zaman.

***

Peugeot 208 v električni izvedbi je bil januarja najbolje prodajani električni baterijski avtomobil na slovenskem trgu.

Januar, mesec, ki še ne prinaša tržne pomladi?

Januar načeloma in konkretno ni mesec, ki bi bil posebej naklonjen poslu z avtomobili. Velja tudi za Slovenijo. Toda podatki sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) kažejo, da je bil letošnji prvi mesec malenkost ugodnejši kot lani. Ampak res malenkost.

Januarja letos je bilo tako prodanih 4.425 osebnih avtomobilov oziroma 2,4 odstotka več kot januarja lani. Največ kupcev se je odločilo za majhne športne terence (SUV), in sicer 1.185, kar pomeni, da se zgolj nadaljuje trend, značilen za zadnja leta. Prav je omeniti, da so šli tokrat nekaj bolje v promet majhni avtomobili (816 vozil), ki so s tem za malenkost prehiteli srednje velike športne terence (764 vozil). To se lani skoraj ni zgodilo, saj so prav avtomobili tega razreda dokaj tesno sledili prodaji manjših suvov. Morda je bolj zanimivo to, da je Renault tokrat pred Volkswagnom (VW), saj je prvi januarja prodal 709, drugi pa 556 avtomobilov. Lani je francoska tovarna pretežni del leta zaostajalo za nemškim konkurentom. Čeprav je bilo iskanje razlag oziroma razlogov za takšen padec prodaje Renaultov precej pestro, pravih odgovorov le ni bilo. Dejstvo je, da je lani Renault svojo prodajno mrežo in nasploh komercializacijo Renaultov prodal izraelski skupini Taavura, kar ni imelo ali ne bi smelo imeti kakšne posebne teže. Tudi splošno znane okoliščine, ki francoski avtomobilski hiši lani niso bile v prid – odhod iz Rusije je napovedal še eno naporno leto za francosko avtomobilsko hišo, pa siceršnje težave zaradi pomanjkanja sestavnih delov in pretrganih dobavnih verig ipd. – ne bi smele vplivati na slovenskega kupca. Letošnji januar v tem pogledu kaže popolnoma drugačno sliko. Renault je svojo prodajo povečal za dobrih 60 odstotkov, Clio, dolga desetletja slovenski avtomobilski prvak, ki je bil že proti koncu tretjega lanskega četrtletja ob lovoriko, je bil s prodajo 370 vozil daleč pred vso konkurenco. Še več – drugo mesto je šlo Renaultu Capturju, tretje pa Toyotini Corolli, medtem ko sta bila Volkswagna Tiguan in T-Cross bistveno skromnejša. Morda, res morda odgovor na vprašanje, kaj je šlo lani narobe, vendarle tiči v težavah z dobavo, kar pa sicer ni bilo značilno zgolj za francosko tovarno. V vsakem primeru bo zanimivo opazovati, kaj se bo dogajalo v naslednjih mesecih, saj je jasno, da en dober mesec (januar) še ne prinese tržne pomladi.

Za konec še električni baterijski avtomobili. Letošnji januar je bil bistveno ugodnejši od lanskega – letos jih je bilo prodanih 316, lani 153, torej še enkrat več kot lani. Tudi v tem primeru ni pravega odgovora na vprašanje, zakaj se je to zgodilo. Ni tudi jasno, ali gre predvsem za fizične ali morda poslovne kupce; morda je vse skupaj povezano s subvencijami, saj lanske izkušnje kažejo, da denarja zanje ni vedno dovolj in se s tega zornega kota smiselno za nakup odločiti čim prej. Je pa šel januarja najbolj v promet električno gnani Peugeot 208 (32), sledil je Volkswagnov ID.4 (27), lanski prvak Tesla Y je bil tretji (26).

***

Toyota Yaris Cross, sicer slovenski avto leta 2022, je bila lani na evropskih trgih željen in uspešen avtomobil.

Evropa kot Evropska unija

Analitska hiša Dataforce, ki se ukvarja s pregledom avtomobilskega posla v vsej Evropi in ne le v Evropski uniji (UE), ugotavlja marsikaj tistega, kar je bilo znano še pred koncem lanskega leta. Hkrati nekatere ugotovitve kažejo, da je slovenski avtomobilski trg v očitnem sozvočju z drugimi prostori na Stari celini – kar pa je bilo zapisano že v zgornjem prispevku.

Lani so šli v Evropi najbolje v promet majhni športni terenci (SUV), in sicer se je zanje odločilo 1,89 milijona kupcev ali 1,4 odstotka več kot leto prej. V ospredju so bili avtomobili Volkswagna (T-Roc), Dacie (Duster) in Peugeota (2008). Pri Dataforce ob tem posebej omenjajo tržni prodor Toyote Yaris Cross, ki se je na nekaterih evropskih trgih pojavila šele proti koncu lanskega prvega trimesečja, kljub temu pa se je za ta avtomobil odločilo več kot 110 tisoč Evropejcev. Kupcev majhnih avtomobilov, tistih, ki so nekdaj obvladovali velik del evropskih trgov (in s tem tudi slovenskega), je bilo za 13 odstotkov manj, prodanih je bilo 1,62 milijona avtomobilov. Srednje veliki (kompaktni) športni terenci so zasedli tretje mesto (1,61 milijona vozil), posel z njimi se je lani povečal za okroglih enajst odstotkov. Največji padec so lani zabeležili mini avtomobili, saj se je njihova prodaja skrčila za dobrih 21 odstotkov, prodanih je bilo 677 tisoč vozil. Omenjena analitična hiša ob tem posebej omenja tudi ‘naš’ Clio, avtomobil, ki še vedno nastaja v novomeškem Revozu. Zapisali so, da so vsi avtomobili tega razreda lani končali z negativnim predznakom, toda Clio je izgubil kar 50 tisoč kupcev v primerjavi z letom 2021! In po njihovem se tem avtomobilom v prihodnje ne piše nič dobrega, pri čemer omenjajo lani deveto uvrščeno Fordovo Fiesto, ki pa ji kljub ne tako skromni prodaji poje navček.

Evropa je lani v številnih pogledih sledila tistemu, kar se je dogajalo v Evropski uniji (EU). Tržni delež bencinskih avtomobilov v skupni prodaji je bil 47-odstoten, dizelskih pa 18-odstoten. Pri prvih se je ta zmanjšal za devet, pri drugih za 19 odstotkov glede na leto 2021. Električni baterijski avtomobili so si lani odtrgali 14 odstotkov evropske avtomobilske pogače, kar je bilo za visokih 29 odstotkov več, medtem ko je bil delež priključnih hibridov (PHEV) devetodstoten, kar je bilo za dva odstotka manj. Delež hibridov je bil 8,7-odstoten, kar je bilo za 21 odstotkov več, medtem ko se tržni delež avtomobilov na plin dokaj vztrajno zmanjšuje (odstotek manj kot leta 2021.) in je bil 2,3-odstoten.

Janez Kovačič