Ljubljana, pešcem prijazna, ubila 18-letnika

S smrtjo mladega fanta na ljubljanski Slovenski cesti pred dnevi je geslo ‘pešcem prijazna Ljubljana’ postalo le še bedna floskula.

Le 18-letni fant najbrž (in srčno upam) ni trpel, vsaj kolikor lahko razumem iz poročil v medijih.

Toda nepopisna groza staršev, dekleta, prijateljev, …!!

***

Policisti so zbirali in zbrali podatke in prepričan sem, da so nekje v tej pravni verigi ugotovili, da je za nesrečo kriva hitrost. Omejitev je tam, če se ne motim, 30 kilometrov na uro; od naših bistroumnežev pričakujem, da jo bodo zmanjšali na 20, pri naslednji podobni nesreči na 10 in na koncu na 0. Mirujoči avtomobili se ne zaletavajo.

Policijsko poročilo pravi, da je voznik pred trčenjem silovito zaviral in vseeno zadel pešca, ki je prečkal Slovensko cesto na prehodu za pešce. Fant je utrpel takšne poškodbe, da je dva dni kasneje umrl.

Prvi nesmisel. Primer dokazuje, da je zmanjševanje dovoljene hitrosti nesmiselno, ker s tem dosežemo le to, da se tisti, ki so dotlej vozili po omejitvah, še naprej vozijo po (manjših) omejitvah. Voznik, ki je fanta podrl, pa zagotovo ni peljal 30, ker bi ga v tem primeru po silovitem zaviranju v najboljšem primeru le malo odrgnil.

Drugi nesmisel. Ta hibridna ureditev ‘pešcem prijazne Ljubljane’ ima – očitno – slab učinek. Promet očitno je, ker brez prometa fanta nihče ne bi mogel zbiti. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko nesreč s smrtnim izidom je bilo v tem delu Ljubljane, ko je tam še čisto normalno tekel promet. Ne glede na to pa trdim, da (v tem delu) Ljubljana ni prijazna pešcem. To je – očitno – zgolj politična floskula in umazano nabiranje volilnih glasov.

Fant je bil ravno v letih, ko se je že primerno zavedal okolice in življenja in če je bil le povprečno vpet v elektronske medije (na čelu s televizijo), se je zavedal obstoja Lidla, Kmetije, splošnega odpora proti avtomobilom in dejstva, da je pešec – vsaj v Ljubljani – kralj. S slednjim v glavi je šel sproščeno preko ceste na prehodu za pešce, ker je pač kralj. In pri tem mu ne gre prav nič zameriti.

Če pa bi bil svet tule drugačen, bi mu ta isti svet namesto potrošništva in odpora do avtomobilov vcepljali druge vrednote, na tistem delu pa bi promet potekal normalno. Kar pomeni, da bi bil fant prometa vajen in bi podzavestno pričakoval naslednje: da so na cestah avtomobili, da so na pločnikih pešci, da je prehod za pešce del ceste, namenjen prečkanju pešcev, in da je avtomobil kotaleča se masa ene tone, ki potrebuje bistveno več energije in daljšo pot, da se zaustavi s svoje hitrosti, kot potrebuje pešec, da ustavi svoj korak. Bil bi previden, ker pač ne bi bil kralj. In bi bil danes živ.

Če smo se razumeli: ne vtikam se v pravno sliko primera, niti ne v odločanje, kdo od obeh vpletenih je kriv, ker to zdaj sploh ni več pomembno. Vprašajte njegove starše. Ga lahko kaj od tega vrne med žive?

Hočem le povedati, da urejanje prometa ni ping-pong: ti pelješ 60, jaz povečam kazni in zmanjšam omejitev; ti spet pelješ 60, jaz še povečam kazni in še bolj zmanjšam omejitev. A tako, se zdi, naša zakonodaja pač vidi in ureja promet. Dlje od ‘prve lopte’ očitno ne seže.

Resnično pa upam, da v konkretnem primeru nekdo (ali več njih) zaradi tragične posledice ne bo mogel do smrti spati brez nočnih mor. Pa pri tem seveda ne mislim ubogih staršev in prijateljev nesrečnega fanta.

Vinko Kernc

Foto: Google Maps