Avtomobilski teden 38, 2023

Turški predsednik Erdogan poskuša pridobiti Teslo in s tem Elona Muska za gradnjo tovarne v Turčiji.

Erdogan vabi Teslo v Turčijo

Ameriška Tesla je te dni dosegla kar pomemben mejnik – izdelali so petmilijonti avtomobil. Pred nekaj leti bi se zdela napoved, da se bo to zgodilo, precej nerealna. Videti je, da se ameriško tovarna dokaj uspešno kosa s konkurenco, še posebej s kitajsko. Po drugi strani pa je očitno, da je zaželena tudi tam, kjer avtomobilska industrija obstaja, a so možnosti kljub vsemu še precejšnje.

V mislih je Turčija, država, ki se že skoraj tri desetletja pogaja za vstop v Evropsko unijo (EU). Pred davnimi leti je bilo videti, da so možnosti kljub številnim evropskim zadržkom precejšnje, pa se je izkazalo, da turški predsednik Tayyip Recep Erdogan vendarle ne izpolnjuje evropskih demokratičnih oziroma političnih kriterijev. Pred dobrima dvema letoma se je zdelo, da je odločitev nemškega Volkswagna, da v Turčiji zgradi veliko tovarno, dokončna. Pa se je znova zgodil Erdoganov politični pogrom in nemški avtomobilski koncern si je premislil, pri čemer so bili gotovo že nekaj prej razočarani tudi v Srbiji, Bolgariji in še v nekaterih drugih vzhodnoevropskih državah, ki so bile (menda) med resnimi kandidatkami za veliko nemško investicijo. Sedaj je videti, da je v turški igri Tesla.

Ameriški avtomobilska hiša je lani dokončala tovarno v Nemčiji (Grünheide), ki pa kljub vsemu še ne dela s polno močjo. Ob tej ima Elon Musk, izvršni direktor Tesle in tudi njen večinski lastnik, še pet tovarn. Že pred časom je napovedal gradnjo še ene tovarne na Stari celini, kamor vsaj v geografskem pogledu vsaj deloma spada tudi Turčija. Vse kaže, da je bil to razlog srečanja Elona Muska in turškega predsednika, ki se je udeležil 78. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Srečanje je bilo v t.i. turški hiši, ki je visoka stolpnica, pri čemer pa iz Tesle vsaj za sedaj ni prišlo konkretno sporočilo, kaj sta se pogovarjala Musk in Erdogan. So bili pa po poročanju Reutersa bolj zgovorni Turki, saj je državna agencija sporočila, da naj bi Erdogan Musku predlagal gradnjo nove tovarne prav v Turčiji. Pred časom je Musk dejal, da bo odločitev o gradnji še ene tovarne v Evropi sprejeta do konca leta. Nekaj ni sporno: gotovo bo Turčija v številnih pogledih veliko bolj prilagodljiva kot je bila Nemčija, kjer se je zapletalo (in se še) predvsem zaradi okoljskih zahtev, pa tudi močnega nemškega sindikalnega gibanja, ki ga v najmočnejši gospodarski državi Evrope predstavlja kar sloviti sindikat IG Metall. Hkrati se Turčija zadnja leta ubada z visoko inflacijo, ki presega 25 odstotkov, s tem pa tudi gospodarskim zastojem. A bo verjetno držalo: politične razmere imajo pomemben vpliv na gospodarske odločitve. Ve se – kapital je plaha ptica.

***

Shawn Fain, vodja sindikata UAW, je prepričan, da so predlogi tovarniških vodstev neustrezni.

Novo poglavje avtomobilske zgodovine v ZDA

Korenine sindikalnega boja so v ZDA, državi, ki je bila nekoč avtomobilska velesila s tremi velikimi – z General Motrosom, s Fordom in s Chryslerjem. Te dni se na oni strani oceana znova piše zgodovina, sicer ne tako odločilna kot ob začetku sindikalnega gibanja, a vendarle pomembna in znova z ameriškim pečatom. Prvič se je zgodilo, da so hkrati začeli stavkati v treh tovarnah vseh treh korporacij, pri čemer za Chrysler velja, da je sedaj sestavni del koncerna Stellantis. Na čelu UAW (United Auto Workers) je Shawn Fain, po osnovnem poklicu električar, ki pa v sindikalnem boju uporablja nekoliko drugačne oziroma bolj sodobne ‘prijeme’. Za sedaj so uspešni.

Čeprav se je za stavko v vseh treh tovarnah odločilo zgolj 12.700 delavcev (od nekako 130 tisoč), to v vseh treh avtomobilskih korporacijah povzroča veliko težav. Sindikati zahtevajo vsaj 36-odstotno povečanje plač v obdobju naslednjih 4,5 let, vodstva tovarn pa so za sedaj ponudila zgolj 20-odstotno povečanje. Fain, sicer zaposlen pri Stellantisu, je postal veliko bolj znan tudi po tistem, ko je pred dobrim mesecem v pogajanju z vodilnimi ‘svoje’ tovarne objavil video zapis, v katerem je predlog delodajalcev dobesedno vrgel v koš in dejal, da tja tudi spada … Ta hip še ni jasno, do kdaj in koliko časa naj bi še stavka trajala, odločilni dan pa se zdi petek, ko naj bi se odločili, kako naprej.

Ameriška ministrica za finance Janet Yellen je ob tem dejala, da je še prezgodaj napovedati, kolikšni bodo finančni učinki stavke, toda že sedaj je jasno, da bodo skoraj osupljivi. Ocenjujejo, da dan stavke v tovarnah v Michiganu, Ohiu in Missouriju stane okoli 150 milijonov dolarjev oziroma okoli 750 milijonov dolarjev v petdnevnem delovnem tednu. Po teh izračunih naj bi bila proizvodnja v omenjenih tovarnah vsak dan manjša za okoli 3.200 vozil. Toda vse skupaj ne bo prizadelo zgolj produkcije in posledično vodstva tovarn – Mary Barra, izvršna direktorica General Motorsa, je v intervjuju za CNN zavrnila očitke o tem, da zaposleni od velikih dobičkov v zadnjih letih niso imeli nič oziroma malo –, pač pa tudi sindikalno blagajno. Po sedanji oceni naj bi 12.700 stavkajočim vsak teden izplačali okoli 6,4 milijona dolarjev, kajti v času stavke niso plačani. Možno je tudi, da bo UAW plačal nadomestilo še tistim delavcem (okoli 2.600 v General Motorsu in Fordu), ki ne stavkajo, je pa stavka onemogočila njihovo delo. Vsekakor gre za veliko in po svoje tudi zgodovinsko merjenje moči, pri čemer iz vodstev tovarn prihaja sporočila, da so zahteve delavcev ‘nerazumne’. Tako kot vedno.

***

Avgust je bil uspešen za Renault, verjetno tudi za novomeški Revoz.

Avgust je bil ugoden

Kljub temu, da je v Evropski uniji (EU) vse več napovedi o skorajšnjem gospodarskem zastoju, pri čemer naj bi bila v ospredju Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, je posel z avtomobili ugoden. To velja tudi za avgust, še vedno poletni mesec, ki naj prodaji avtomobilov ne bi bil naklonjen. Podatki za 27-terico držav EU govorijo drugače.

Avgusta se je prodaja osebnih avtomobilov na trgih unije povečala za kar krepkih 21 odstotkov. Pomeni, da je bil to že trinajsti zaporedni mesec s prodajnim plusom. Po vsem sodeč se bo to nadaljevalo tudi v prihodnje, saj vse znane zadrege iz pandemijskih časov – pomanjkanje sestavnih delov, dolge čakalne vrste ipd. – še niso povsem pozabljene oziroma kupci marsikje še vedno stojijo v vrstah. Avgusta je bilo tako prodanih 787 tisoč osebnih avtomobilov, to pa pomeni, da je bil to po obsegu prodaje drugi najuspešnejši letošnji mesec, saj je bil v tem pogledu boljši le marec (plus 28,8 odstotka). Osmi letošnji mesec je bil ugoden za precejšen del avtomobilskih hiš, kar še posebej velja za nemški Volkswagen (VW), ki pa se vendarle srečuje z vrsto problemov. Njegova prodaja je v EU poskočila za 20,5 odstotka (dobrih 240 tisoč vozil), skromnejši je bil Stellantis (plus 6,3 odstotka, 145 tisoč vozil), zelo dobro pa je šlo Renaultu. Ta francoska avtomobilska hiša je bila avgusta na boljšem za 22,1 odstotka v primerjavi z enakim lanskim mesecem, posrečilo se ji je prodati skoraj 80 tisoč avtomobilov. To je sicer ugodna vest tudi za Slovenijo in predvsem novomeški Revoz, a očitno bo treba še dolgo čakati na francosko odločitev o jasni usodi te naše edine avtomobilske tovarne.

Pričakovano so šli dobro v promet tudi električni baterijski avtomobili (EBA), kajti posel se je povečal kar za 118,1 odstotka na skupaj 165 tisoč vozil. Njihov tržni delež je tako presegel 20 odstotkov, kar je nov rekord. V ospredju je bila (pričakovano) Nemčija s prodajo skoraj 87 tisoč EBA, kar pomeni, da so Nemci k skupnemu rezultatu prispevali polovico. Zgolj za primerjavo: v Franciji, po obsegu prodaje vozil sicer na drugem mestu oziroma za Nemčijo, se je avgusta za EBA odločilo vsega 19.657 kupcev …

Janez Kovačič