Avtomobilski teden 37, 2023 Avtomobilski teden 37, 2023
  EU napoveduje vojno kitajski avtomobilski produkciji Pravzaprav ni presenetljivo: Ursula von der Leyen je na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta še zadnjič pred volitvami,... Avtomobilski teden 37, 2023

Ursula von der Leyen: EU bo preiskala kitajsko subvencioniranje proizvodnje električnih avtomobilov.

 

EU napoveduje vojno kitajski avtomobilski produkciji

Pravzaprav ni presenetljivo: Ursula von der Leyen je na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta še zadnjič pred volitvami, ki bodo junija prihodnje leto, nagovorila poslance. Morda je nekaj bolj presenetljivo, da je ob rebalansu svojega dela napovedala tudi evropsko preiskavo o kitajskih subvencijah za električne baterijske avtomobile. Evropa je preplavljena s kitajskimi električnimi avtomobili, je dejala.

Seveda ni nobenega dvoma o tem, da Kitajska, ki se sicer ima za komunistično (ali pa vsaj socialistično) državo, močno zagovarja nekaj, kar je bilo in je še bistvo kapitalizma – svobodni trg. Paradoks ali absurd je še toliko večji, ker ZDA, nekakšen branik kapitalizma, na drugi strani vse pogosteje zagovarjajo potrebo po državni regulaciji, pa naj gre za delavce, velike industrijske korporacije ali karkoli drugega. Kdor je pozabil – nekdanji in morda naslednji predsednik ZDA Donald Trump je prav z geslom ‘Najprej Amerika’ odprl pot temu čudnemu nasprotju, ki pa je ZDA prineslo tudi gospodarsko okrevanje. Tako ali drugače, ni sporno, da Kitajska močno subvencionira (tudi) proizvodnjo električnih avtomobilov, prav tistih, na katerih temelji strategija Evropske unije (EU) in gotovo tudi vse preostale Evrope po letu 2035. Tudi zato postaja njihova električno avtomobilska ponudba na vseh trgih cenovno izjemno konkurenčna. To je nevralgična točka tudi evropske produkcije teh avtomobilov, kar je že pred več kot pol leta opozoril Oliver Zipse, še vedno prvi mož nemškega BMW. Dejal je, da so električni avtomobili predragi in si jih bo lahko privoščila relativno majhna skupina kupcev. Fino bi bilo, ko bi ob tisti priložnosti napovedal znižanje cen bavarskih električnih avtomobilov, a je bilo jasno, da gre za težavo, ki presega sposobnost zgolj ene evropske avtomobilske hiše. Letošnji IAA v Münchnu je dokazal, da Kitajci niso zgolj pred vrati, pač pa vozijo z vso hitrostjo na trge EU, a ta z njimi kljub vsemu še ni preplavljena … Njihov adut je nesporen – evropske avtomobilske tovarne ta hip (in gotovo še nekaj časa) niso konkurenčne in kitajska električna avtomobilska produkcija utegne prav zaradi tega povzročiti tektonske spremembe na evropskih prostorih. Predsednica evropske komisije je torej napovedala pričakovano – ker trg teh nasprotij ne more urediti, bo to storila Evropska unija. Odgovorov na vprašanje, kako, pa seveda še ni.

In vendar je v vsem tem verjetno tudi nekaj dobrega. EU oziroma evropska avtomobilska industrija bo morala najti rešitev tega problema, kajti nesporno je, da se bo strategija za leto 2035 sesula v prah, če bodo električni baterijski avtomobili še naprej tako dragi in zato za veliko večino nedosegljivi. Morda je kitajska avtomobilska ofenziva začetek reševanja teh zadreg; verjetno ne bi bili niti pri začetku in verjetno von der Leynova tega v svojem zadnjem govoru pred zbranim evropskim poslanskim občinstvom niti ne bi omenila, če bi bil kitajski avtomobilsko-električni prodor na trge Stare celine manj očiten, manj zavzet, manj problematičen. Vse tisto o komunistični državi, ki zagovarja temeljna načela kapitalizma, in o drugi državi, ki se vse pogosteje zateka v naročje državnega intervencionizma (protekcionizma), pa je že zgodba za kakšno drugo priložnost.

***

Škoda Octavia je bila v letošnjih osmih mesecih najbolje prodajano vozilo na slovenskem trgu.

 

Slovensko avgustovsko avtomobilsko zatišje

Avgustovsko dogajanje na slovenskem avtomobilskem trgu ni bilo nič izjemno, kar pa za poletni mesec ne more biti presenetljivo. Na letni ravni, torej v osmih mesecih, se tudi ni zgodilo nič posebej izjemnega. Slovenski avtomobilski prostor je precej podoben splošnemu stanju – zatišje, ki ne napoveduje velikih sprememb v prihodnosti.

Prodaja v avgustu je bila za 2,9 odstotka skromnejša kot avgusta lani. Na letni ravni so številke nekaj bolj obetavne, saj je bilo kupcev v tem času za dobre štiri odstotke več. Skromna rast prodaje je povsem pričakovana in razumljiva – upoštevaje splošne gospodarske in siceršnje okoliščine. Letošnji avgust ni bil posebej uspešen za nemški Volkswagen (lani 594, letos 437), ki pa ja na letni ravni vseeno obdržal vodstvo s prodajo 5.298 avtomobilov, kar je bilo za 0,3 odstotka manj kot lani v tem času. Opazno že zaostaja Škoda (3.611), še malenkost bolj Renault (3.528). Med tovarnami, ki jim gre letos pri nas bistveno bolje, je treba (znova) omeniti ameriško Teslo in kitajski MG. Prva je obseg prodaje letos povečala za 374 odstotkov, druga za nekaj tisoč odstotkov, pri čemer je treba (znova) povedati, da bilo kitajsko podjetje lani pri nas navzoče bolj ali manj simbolično. Med tistimi, ki jim gre letos vendarle opazno slabše kot lani, je Hyundai, ki je za lanskim rezultatom zaostal za več kot 32 odstotkov, in Opel, ki je slabši za skoraj 28 odstotkov. Razlogi? Bolj ali manj neznani.

Po svoje je vedno zanimiva lestvica najbolje prodajanih avtomobilov. Avgusta je šla lovorika Volkswagnu T-Roc (99 vozil), komaj kaj je zaostal Peugeot 208 (93 vozil). V osmih mesecih se je največ slovenskih kupcev odločilo za Škodo Octavio (1.162), nekoliko zaostaja dolgoletni slovenski tržni prvak Renault Clio (1.053), tretji je VW T-Roc (859). Še električni baterijski avtomobili. Številke so ugodne, še posebej na letni ravni. Letos jih je bilo prodanih 2.825, lani le 1.358. Avgust je bil sorazmerno ugoden, saj se je zanje odločilo 80 kupcev (žal statistika ne postreže s podatkom, koliko je bilo zasebnih), po osmih mesecih pa na vrhu pa kraljujeta dve Tesli – Y (694) in Model 3 (215), medtem ko je VW ID.4 na tretjem mestu s prodajo 187 vozil.

***

V VW tovarni v Zwickau, tam kjer so nekoč nastajali Trabanti, sedaj nastajajo različni električni avtomobili koncerna.

 

VW delo v Zwickau prilagaja »tržnim okoliščinam«

Volkswagen je že desetletja največji evropski avtomobilski koncern, ki združuje skoraj ducat zelo različnih avtomobilskih imen. Zadnja tri leta se z japonsko Toyoto bori za mesto največjega na obli, toda Japonci so kljub vsemu nekaj uspešnejši. V Evropi je njegovo vodstvo nesporno, toda na obzorju je nekaj oblakov.

V tovarni v nekdaj vzhodnonemškem Zwickau, kjer izdelujejo VW ID.3, pa Audi Q4 e-tron, Cupro Born in posamezne sestavne dele za Lamborghini in Bentley, sicer največjo tovarno električnih vozil v koncernu z letno kapaciteto okoli 300 tisoč vozil, bodo omejili proizvodnjo. To naj bi, kot je bilo rečeno ob tej priložnosti, prilagodili »tržnim okoliščinam«. Vse kaže oziroma je bolj ali manj jasno, da se bodo težave lotili na klasičen način – z odpuščanjem zaposlenih. Na udaru naj bi bili predvsem tisti z začasnimi pogodbami o delu, pri čemer naj bi s triizmenskega prešli na dvoizmensko delo. V tovarni je sicer zaposlenih okoli 10.700 delavcev, mesto pravzaprav živi z njo in zanjo, saj so druge možnosti za zaposlitev kljub vsemu bistveno skromnejše.

V prvem letošnjem polletju je Volkswagen v Evropi obdržal mesto največjega prodajalca električnih baterijskih avtomobilov (nekaj več kot 170 tisoč vozil), toda dokaj tesno za petami je Tesla (145 tisoč), pa tudi koncern Stellantis, ki, prav tako združuje zelo raznolike ameriške, italijanske in francoske avtomobilske hiše. Kitajska avtomobilska konkurenca je vsaj za sedaj in sodeč po teh podatkih še nekaj bolj v ozadju, a ko bodo na voljo podatki za devet mesecev, utegne biti podoba bistveno drugačna.

Janez Kovačič