Avtomobilski teden 16, 2022

Tudi Emmanuel Macron se je vključil v debato o plači Carlosa Tavaresa.

Plača, ki razburja Francijo

Čas tik pred volitvami je negotov in občutljiv. To sedaj spoznava tudi vodstvo koncerna Stellantis, pa tudi njegov prvi (izvršni) mož Carlos Tavares.

Že prejšnji teden je bilo o tem na teh ‘straneh’ nekaj napisanega, a kaže ponoviti in dopolniti. Carlos Tavares, ki leto dni vodi drugi največji koncern na evropskih tleh oziroma trgu (vsaj po obsegu prodaje) in tako skrbi za skupek francoskih, italijanskih, nemških in ameriških avtomobilskih hiš, naj bi za delo v lanskem letu dobil vsaj 19 milijonov. Toda očitno je njegova pogodba sestavljena tako, da mu ob plači pripadajo tudi različni bonusi v obliki denarnih nagrad in paketov delnic. Ko so pred nedavnim na sestanku delničarjev koncerna glasovali o nagradi Tavaresu in tudi nekaterim drugim vodilnim menedžerjem koncerna, je bila večina proti. Najbolj seveda razburja denar, ki naj bi ga dobil prav Tavares. Ta hip ni točno znano, koliko naj bi Portugalec odnesel domov, saj so se v javnosti pojavili različni zneski. In ker je Francija tik pred drugim krogom predsedniških volitev, te bodo v nedeljo, je jasno, da sta o tem nekaj rekla oba kandidata za Elizejsko palačo.

Emmanuel Macron, sedanji predsednik, je bil mnenja, da je nagrada Tavaresu »šokantna«, čeprav ni bilo nič zapisano, kakšno oziroma kolikšno vsoto ima v mislih. Seveda se je oglasila tudi Marine Le Pen, ki se tudi poteguje za mesto predsednice, pri čemer je menila, da je vsota šokantna tudi zaradi tega, ker jo bo dobil človek, ki je spravil podjetje v težave. Kaj je imel pri tem v mislih, ni znano. Znano pa je, da je Stellantis lani posloval dobro, saj bodo 3,3 milijarde evrov razdelili delničarjem. Nekaj tega denarja bo dobila tudi Francija, saj je v njenih rokah 6,4- lastniški delež koncerna. Vsaj omembe vredno je, da se Emmanuel Macron leta 2016, ko je bil v vladi Francoisa Hollanda finančni minister, prav tako glasoval proti nagradi Carlosu Ghosnu, ki je bil tedaj na čelu zveze Renault-Nissan-Mitsubishi …

***

Teslin sistem avtonomne vožnje je pod povečevalom ameriških prometnih oblasti.

‘Divji zahod’ na ameriških cestah

Tesla se že precej časa srečuje z očitki o (ne)ustreznem delovanju njihovega sistema avtonomne vožnje (avtopilot), za katerega so prepričani, da je nekakšen kronski dragulj njihove tehnologije. Prav zaradi tega se je ameriška uprava za cestno varnost (NHTSA) odločila za uradno preiskavo v dveh primerih. To bi lahko pomenilo, da bi morala Tesla ustrezno ‘popraviti’ sistem samodejne vožnje v že prodanih avtomobilih ali pa omejiti njegovo uporabo v okoliščinah, ki so nevarne.

Vse to seveda ne more biti v prid Tesli, še manj je po volji Elona Muska, izvršnega direktorja Tesle in tudi njenega največjega lastnika. To tudi ni posebej spodbudna novica za investitorje, ki so bogato nagradili Teslo in posledično Elona Muska, ki naj bi bil najbogatejši Zemljan. Zlasti v ZDA je to zelo občutljivo vprašanje, kajti lahko bi se zgodilo, da bi bila Tesla ob velik denar – tako kot je na hitro zrasla po tistem, ko se je lani za veliko naročilo avtomobilov odločil skoraj bankrotirani izposojevalec avtomobilov Hertz. Nesporno je, da se s to tehnologijo ukvarjajo tudi številne druge avtomobilske tovarne, toda zdi se, da še vedno precej zaostajajo. Vse to je pripomoglo tudi k napetosti na relaciji Washington-Tesla oziroma med Elonom Muskom in Belo hišo. Že pred časom je Musk omenil, da je NHTSA nekakšna »policija za zabavo«. To naj bi verjetno pomenilo, da se ukvarja s problemi, ki nimajo ustrezne teže oziroma pomena. Po drugi strani je očitno, da Musk pogreša kakšno pohvalo predsednika Bidna, kar je bilo mogoče že prebrati tudi na Twitterju.

Zanimivo je, da omenjena uprava za varnost cestnega prometa, torej NHTSA, nima pooblastila, da bi avtomobilske tovarne prisilila k spoštovanju oziroma upoštevanju njihovih opozoril. Teh je bilo prav na račun delovanja Teslinega sistema avtonomne vožnje veliko, saj so se zlasti na ameriških cestah zgodile kar številne nesreče, ki naj bi bile posledica neustreznega delovanja tega sistema. Je pa znano, da so ta priporočila upoštevali pri General Motorsu in Fordu. »V resnici je tako, da imamo na naših cestah Divji zahod,« je ob tem dejala predsednica NHTSA. Zanimivo.

***

Letos sta na trgih EU prodajali bolje le Mazda in Honda.

Evropska unija: v treh mesecih zgolj navzdol

To, kar sporoča Acea, evropsko združenje proizvajalcev vozil, ni presenečenje ali vsaj ne bi smelo biti. Marec je bil za posel z avtomobili v Evropski uniji skoraj katastrofalen, pa tudi v letošnjih treh mesecih se prodajne krivulje niso obrnile navzgor. Videti je, da okrevanje evropskega avtomobilskega prostora ni niti na obzorju.

Marca se je prodaja vozil v EU zmanjšala za 20,5 odstotka. To je že deveti zaporedni mesec, ki je bil v znaku prodajnega minusa. Zadnjič so trgi v EU izkazali pozitivno rast lanskega junija (plus 10,4 odstotka). Tudi na letni ravni, torej v prvem letošnjem trimesečju, ni bilo veliko bolje, saj je bilo kupcev v tem času za 12,3 odstotka manj. Skupaj je bilo letos prodanih 2,2 milijona avtomobilov. Minus so zabeležili na večini trgov v EU, pa seveda na vseh najpomembnejših oziroma največjih. Tako je prodaja v Italiji uplahnila za 24,4 odstotka, v Franciji se je zmanjšala za 17,3 odstotka, v Španiji za 11,6 odstotka in v Nemčiji ‘le’ za 4,6 odstotka. Morda je prav ta podatek nekaj skromnejši obliž na rane oziroma splošne minuse, saj Nemčija že dolgo velja za najpomembnejši evropski avtomobilski prostor in dogajanje tam bistveno vpliva tudi na druge.

V takšnih okoliščinah, in te so znane že nekaj časa, spremenila in vsekakor tudi poslabšala pa jih je še vojna v Ukrajini, avtomobilske tovarne seveda ne morejo biti zadovoljne. Pa vendar je očitno in dokaj nesporno, da njihovo finančno poslovanje kljub vsemu ni slabo – če sodimo po lanskih podatkih. Kako bo letos, je seveda drugo vprašanje. Tako ali drugače, zastavo največjega v EU še vedno nosi koncern Volkswagen (VW). Njegov posel se je letos skrčil za kar visokih 15,6 odstotka (552 tisoč vozil), v tem konglomeratu je šlo bolje kot lani le zimzelenemu Porscheju. Stellantis je letos za svoje avtomobile navdušil 459 tisoč kupcev (minus 23,9 odstotka), edina tovarna, ki ji je šlo bolje, je bil francoski DS (15,8 odstotka večja prodaja). Tudi Renault je obdobje končal v rdečem (224 tisoč vozil, 8,1 odstotka manj), vendar je ilustrativno, da je šlo slabo predvsem matičnemu Renaultu, medtem ko so AvtoVAZ, Dacia in Alpine, ki sestavljajo to skupino, vendarle poslovale pozitivno. Vsekakor pa so lahko s tremi letošnjimi meseci zadovoljni pri Hyundaiju, ki ima pod seboj še Kio. Njuna prodaja je zrasla za 14,7 odstotka na 209 tisoč avtomobilov. To pa tudi pomeni, da so vse druge tovarne, izjemi sta le Mazda in Honda, letošnje prvo trimesečje na trgih EU končale slabše kot lani v tem času …

Janez Kovačič