Avtomobilski teden 1, 2023

Tudi na Norveškem, ki je vodilna evropska država pri uvajanju električnih avtomobilov, je bila Tesla Y najbolje prodajani ‘električar’.

Norveška z novim rekordom in tudi davki

Ob vsem, kar spremlja električne avtomobile, je dokaj pričakovano, da je na začetku leta precej v ospredju severnjaška Norveška. Že dolgo velja za državo, ki ima sicer zgolj 5,5 milijona prebivalcev, toda tedaj, ko gre za električne avtomobile, je bolj ali manj pred vsemi – večjimi in manjšimi.

Lani je bil na Norveškem prodanih nekaj več kot 138 tisoč avtomobilov, od tega je bilo električno gnanih kar 79,3 odstotka. V tem pogledu so v tej državi naredili še korak naprej, saj je bil predlani delež električnih avtomobilov okoli 65-odstoten. Ta hip še niso znani podatki o poslu s temi avtomobili v Evropi oziroma v Evropski uniji, toda pričakovati je, da v povprečju njihov delež ne bo večji od 11 ali 12 odstotkov. Tudi ni nepričakovano, da je bila ameriška Tesla najuspešnejši prodajalec električnih avtomobilov, pri čemer si je ta tovarna na tem trgu lani odrezala nekako 12-odstotni tržni delež in s tem prehitela vse konkurente. In čeprav so številke zanimive in po svoje ugodne, so manj ugodne spremembe, ki jih je Norveška uvedla 1. januarja letos.

Po novem bodo morali kupci dražjih električnih avtomobilov, kamor gotovo spada tudi Tesla Y, ki je evropski prvak v tej kategoriji (pa tudi na Norveškem je šla najbolje v promet), plačati 25-odstotni DDV. To bo bistveno podražilo že tako ali tako drage električne avtomobile. Kot kaže sedaj, je meja postavljena pri 47 tisoč evrih. Verjetno to pomeni, da se bo prodaja teh avtomobilov občutno zmanjšala, čeprav v veljavi ostane še nekaj ‘dobrot’, kot so recimo zastonjsko parkiranje na javnih parkiriščih, pa manjše cestnine na avtocestah ipd. Norveško finančno ministrstvo je ob tem sporočilo, da je bila država na račun finančnih olajšav za električna vozila lani ob 3,5 milijarde evrov, kar tudi za tako razvito in bogato državo gotovo ni mačji kašelj. Tako ali drugače, to, kar se dogaja na Norveškem, je verjetno model, ki bo čez čas zanimiv tudi za Evropsko unijo in njene članice …

***

Škoda Octavia je slovenskim kupcem po volji in tudi žepu, zato se je prebila na mesto najuspešnejšega avtomobila v letu 2022.

Leto v znamenju padcev

Leto je naokoli, znani so podatki o poslu z avtomobili na slovenskem trgu v 2022. Za začetek je nujno oziroma smiselno povedati: gre za podatke, ki jih za sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije zbira Ardi. Pomeni, da so nekako uradni, pa čeprav bodo formalno uradni šele takrat, ko jih bo objavil slovenski statistični urad. Toda to ne bo zgodilo prav kmalu.

Po pričakovanju je bilo leto 2022 v tem pogledu skromno. Prodanih je bilo 46.339 novih osebnih avtomobilov, kar je bilo za dobrih 14 odstotkov manj kot leto prej. Povsem verjetno je, da je bilo v vsej zgodovini Slovenije to drugo najskromnejše leto po 1992., kar seveda ni presenetljivo, saj pred tridesetimi leti avtomobili zanesljivi niso bili toliko in tako v ospredju, kot so sedaj. Leto, ki verjetno ali skoraj zanesljivo ne bo ostalo večini v kakšnem dobrem spominu – razlogi so menda znani –, je vsaj tedaj, ko gre za avtomobilske razrede, dokončno pometlo s preteklostjo. Najbolje so šli lani v promet majhni športni terenci (SUV), saj je bilo njihov delež skoraj 24-odstoten. Sledili so jim nekaj večji, pri čemer je bil njihov delež malenkost manjši od 16-odstotkov, medtem ko so si veliki tovrstni avtomobili odrezali 7,4 odstotka slovenske avtomobilske pogače. Seštevek pokaže, da njihov skupni tržni delež skoraj polovičen, hkrati pa so šli manjši in srednjeveliki suvi bolje v promet kot majhni in srednjeveliki avtomobili, ki so še nedolgo tega predstavljali bistvo prodaje avtomobilske pločevine na slovenskem trgu. S tem se slovenski trg postavlja ob bok številnim ali kar večini evropskih trgov, kjer so različni športni terenci prav tako temeljito porazili vse druge vrste oziroma razrede avtomobilov. Ampak to tudi ni več vesoljno presenečenje, kajti veliko ali morda celo težko razložljivo navdušenje nad športnimi terenci je nekaj zadnjih let bolj ali manj očitno.

Nekaj večje presenečenje, čeprav se je to nakazovalo vsaj v zadnjem lanskem trimesečju, je položaj oziroma tržna razvrstitev avtomobilskih tovarn. To, da je nemški Volkswagen (VW) nesporni zmagovalec (skupaj je prodal 7.354 avtomobilov), čeprav je bil njegov lanski delež v primerjavi s predlanskim manjši za 14,2 odstotka, je bilo pričakovano. Tudi to, da se je za njim uvrstila češka Škoda (4.575 avtomobilov), ni nekaj izjemno novega. Bolj in kljub vsemu preseneča francoski Renault na tretjem mestu s prodajo 4.031 avtomobilov in 8,7-odstotnim tržnim deležem. Njegov zaostanek za VW je vendarle velik ali morda prevelik, da bi ga bilo mogoče razložiti z nekaterimi dejstvi, denimo s tem, da je lani prodajna mreža z Renaulti (pa tudi Daciami in Nissani) prešla v izraelske roke (Taavura). Mogoče je predvsem ugibati ali celo špekulirati – je slovenski kupec avtomobilov tako občutljiv na lastniške spremembe, da ga je to odvrnilo od nakupa renaultov? Težko je tudi verjeti, da je na njegovo ravnanje vplivalo nesporno dejstvo, da je Renault v precej negotovem položaju in da mu leto 2022 zaradi kar številnih razlogov ni bilo naklonjeno. Morda je bolj verjetna domneva, da se nekakšno nezaupanje do francoske tovarne in Renaultov poglablja zaradi negotovega položaja novomeškega Revoza, ki je v 100-odstotni lastni Francozov. Precej nesporno pa je, da se tisti hip, ko se v javnosti pogosto in čez vse leto ali leto in pol pojavljajo novice, ki niso dobre oziroma spodbudne, porodi tudi dvom oziroma nezaupanje. In s tega zornega kota je dokaj verjetno, da se bo Renault izjemno težko – če sploh – znova vrnil na položaj, ki ga je pri nas imel desetletja.

Renault Clio je po dolgih letih oziroma desetletjih ob lovoriko najbolje prodajanega avtomobila na slovenskem trgu.

V tem pogledu je seveda zanimiva in po svoje znova pričakovana lestvica lani najbolje prodajanih avtomobilov. Clio, ki še vedno nastaja v Revozu, desetletja slovenski tržni prvak, je bil že zadnje lansko trimesečje v zaostanku. Po dvanajstih mesecih je slika takšna, da je šla lanska lovorika najuspešnejšega Škodi Octavii (1.405 avtomobilov), kar pa je bil kljub vsemu za več kot 22 odstotkov skromnejši rezultat kot leta 2021. Za Škodo je zaostal VW T-roc (1.282), šele na tretjem mestu je bil Clio (1.257). Bolj kot to preseneča podatek, da je bila njegova lanska prodaja za 52,1 odstotka skromnejše kot leto prej in še bolj to, da je bil to največji padec med dvajseterico najbolje prodajanih avtomobilov.

In seveda električni baterijski avtomobili. Predlani se je zanje odločilo 1.723 kupcev, lani 2.293, kar je bilo 33 odstotkov več. Povečanje je občutno, toda njihov tržni delež v skupni prodaji je bil malenkost pod petimi odstotki. Tudi tukaj je bil storjen korak naprej, toda tržni delež teh avtomobilov je v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami vendarle skromen. To seveda ne preseneča ali pa preseneča predvsem tiste, ki (morda) niso bolj podrobno seznanjeni tako s cenami teh avtomobilov kot tudi vsemi drugimi zadregami, ki jih spremljajo. Tesla Y (240) je bila lani tudi pri nas najbolje prodajani električni baterijski avtomobil, sledila ji je Škoda Enyaq iV (201), pa Volkswagen ID.4 (188), Renault Twingo (145) in Tesla 3 (126). Omeniti je kaže tudi Dacio Spring (123), ki je pri nas trenutno najcenejši električni avtomobil. In povsem verjetno je, da bo tudi letos obdržal krono v tej konkurenci.

Janez Kovačič