Ljubljana, najlepše mesto? Ja pa ja. Ljubljana, najlepše mesto? Ja pa ja.
Tokrat malo bolj lokalno. Kako leto je minilo, odkar je zaprta glavna cesta skozi središče Ljubljane. Za tiste, ki ne vedo: to je cesta,... Ljubljana, najlepše mesto? Ja pa ja.
Problema prometa po Slovenski cesti zdaj (recimo da) ni več, je pa zato zdaj več problemov na okoliških cestah, novi 'začasni' prometni znaki so pa biser najlepšega mesta v Evropi.

Problema prometa po Slovenski cesti zdaj (recimo da) ni več, je pa zato zdaj več problemov na okoliških cestah, novi ‘začasni’ prometni znaki so pa biser najlepšega mesta v Evropi.

Tokrat malo bolj lokalno.

Kako leto je minilo, odkar je zaprta glavna cesta skozi središče Ljubljane. Za tiste, ki ne vedo: to je cesta, ki sicer gre skozi središče, ne pa skozi staro mestno jedro. In neke ankete menda kažejo, da je narod neskončno zadovoljen. Toda o tako enoličnih rezultatih velja malce dvomiti, anketiranci najbrž niso bili vozniki, ki dnevno kurijo bencin ali dizelsko gorivo in segrevajo zrak v zastojih.

Leto dni časa je dovolj, da takšno zadevo resno in s pomirjenimi čustvi ocenimo. Kaj se je spremenilo? Seveda – prometa je manj. V svojem bistvu to ni nič narobe.

Narobe so posledice, ki jih ni bilo težko napovedati. Ni zanesljivega podatka, koliko voznikov se zaradi tega ukrepa ne pelje več v Ljubljano (ti so sicer na prvi pogled dobra posledica, a če ne gredo v Ljubljano, tam tudi denarja ne pustijo), drugi pa so prisiljeni ubrati alternativne poti. In tako že prej obstoječe kritične točke narediti še bolj kritične. Nekaj cest je zato v totalnem krču, ogljikov dioksid gre v zrak, tisto, česar katalizatorji ne uspejo očistiti, tudi. Pogosto so tudi živci precej napeti. To najbrž ni bil cilj ukrepa, o katerem gre beseda. Povedano malo drugače: problem je z ukrepom samo prestavljen na druge ceste zelo blizu.

Sprehod po za promet zaprti cesti nekega naključnega delovnega dne zgodaj popoldne daje reprezentativno sliko. Trušča skoraj zagotovo tam ni bistveno manj, saj še vedno po tisti cesti ropotajo avtobusi. Redkih avtomobilov med njimi skoraj ni slišati. Avtomobilov? Ja, taksijev in še kakega izgubljenega turista ali domačina. Redarji so neizprosni. Ampak – avtomobili so in promet je. To pomeni, da tudi semaforji delujejo, sicer s precej spremenjenim intervalom, a vseeno. Ta del torej ni namenjen (izključno) pešcem in kolesarjem. Obojim je sicer namenjeno več prostora, a vsaj na tistem za pešce je teh bore malo, razen na mestu avtobusne postaje pred pošto, ki je bile prej res nekoliko tesna. V glavnem pa skoraj nikakršne povečane gostote pešcev.

Da povzamem: promet je, pešcev ni.

In kar je najlepše: takoj po zaprtju, za katerega smo sicer slišali, da je le začasno, pilotsko, so na enem delu razširili pločnik ter postavili številne nove prometne (o)znake. Začasne. In so začasno zdaj že eno leto tam. Nekatere zvite in polomljene, nobene pa za na razglednico.

Ker slika pove, saj veste koliko, tule sledi nekaj razglednic stanja. Ne kažite tega turistom, ker ne bodo prišli v najlepše mesto v Evropi.

  • 1VK_6076
  • 1VK_6078
  • 1VK_6079
  • 1VK_6081
  • 1VK_6082
  • 1VK_6083
  • 1VK_6084
  • 1VK_6085
  • 1VK_6086
  • 1VK_6087
  • 1VK_6088
  • 1VK_6089
  • 1VK_6092
  • 1VK_6093
  • 1VK_6094
  • 1VK_6096
  • 1VK_6098
  • 1VK_6099
  • 1VK_6101
  • 1VK_6103
  • 1VK_6105
  • 1VK_6111
  • 1VK_6112
  • 1VK_6130
  • 1VK_6131
  • 1VK_6132
  • 1VK_6133

Vinko Kernc