Nerazumljivo?!

Pomislite na črvje luknje, četrto razsežnost, Higgsov bozon? Ne, ne. Nerazumljivo je in bo vedno naprimer to, da tudi tisti odrasli, ki vsaj za silo poznajo slovenski jezik, pozabijo nekaj osnovnih pravil takoj, ko govorijo z ali o otrocih. Mene vpraša: »Boš kruh?« »Boš kruha?«, vpraša otroka.

In smo pri ljubljanski Slovenski cesti. Nekaj sto ljudi je menda treba odrešiti terorja, ki ga zganja promet po njej.

• 
• 
• 
• 
• 
• 

Pogledov na to je, kot ponavadi, več. Nekaj ljudi bo (oziroma je) zagotovo veselih in zadovoljnih. Kaka mlada ljubljanska družinica z vozičkom, ki se ji je svet začel vrteti okoli vsebine tega vozička in ki se ji bo nehal vrteti tam okoli čez kakih 5 let, pa kak stanovalec v drugem nadstropju Nebotičnika in morda kaka skupinica japonskih turistov, ki jim je tod tako ali tako vse eksotično.

Veliko jih bo nesrečnih, za začetek vsi, ki bodo na cesti naleteli na nov izvor prometnih gneč in zamaškov vsled zaprtja omenjene ceste. Teh zagotovo ni malo. A v mestni hiši pravijo, da je treba dati ljubljansko središče pešcem in kolesarjem in iz nje izgnati avtomobile. Okej, saj tudi ta garnitura ne bo večna, vprašanje pa je, ali bo imela naslednja toliko jajc za spremembe kot sedanja in če bo s tega zornega kota morda le trezneje premislila o odločitvi, o kateri gre beseda.

Stroka namreč pravi, da nje ni vprašal nihče. Ne bom navajal izjav, saj verjetno berete dnevno časopisje.

Gre pa v osnovi za čisto preprosto sosledje dejanj: ko se odločaš za (prometno) spremembo, ki bo zagotovo vplivala na povečanje nezadovoljstva mobilne populacije, stvar razmisliš iz strokovnega stališča, ne iz političnega. Raziščeš možne posledice. Urediš alternativo.

V Ljubljani se je v zdanjih 6 letih spremenilo marsikaj, precej tudi na lepše, preveč pa je pri tem ostalo nespremenjenega in motečega. Ljubljana ima še vedno nekaj kritičnih ozkih grl: podovz pri bivši tovarni Zmaj, povezava Šmartinske in Linhartove, Masarykova, Njegoševa, če naštejem le največje in najbolj kritične, ki so v tesni povezavi z novonastalim žariščem vozniškega nelagodja.

Povedano drugače: logika pravi, da najprej rešiš obstoječe probleme, šele potem ustvariš nove – če jih je že treba. Ne pa da starim dodaš nove.

Poleg tega gre tu morda celo bolj za političen problem. Če Chrysler naredi PT Cruiser ali Fiat Multiplo, se ob njiju ljudje izrazito polarizirajo. Kar ni nič narobe – razen prepira ob šanku se ne zgodi nič hujšega. Če pa politika polarizira ljudi, je to nevarno. Polariziranje je v preprostem prevodu načrtno povečevanje skrajnosti ob hkratnem zmanjševanju srednjih poti. In ko ljudi zapelješ v takšne smeri, je končni rezultat … Kaj menite?

Avtomobilisti in pešci bodo ves čas živeli v konfliktu, a pod normalnimi pogoji v konfliktu vrste takšnih kolumen »eden proti drugemu« ali žuganje ter psovanja drug na drugega na cesti in to je to. Prilivanje olja na žerjavico in podpihovanje nastalega ognja je pa nevarno in tistemu, ki to počne, kaže ob naslednji priložnosti izkazati nezaupanje.

Zdi se, da v mestni hiši pred prihajajočimi volitvami na tak način izbirajo volivce, a premeteno: z dovolj velikim časovnim odmikom, da lahko čez čas, če ugotovijo, da stvar ni »vžgala«, trpeč narod odrešijo s povrnitvijo v prejšnje stanje. Če pa se izkaže, da je poteza prinesla več volivcev, kot jih je odnesla, bodo pa s trkanjem po prsih oglaševali odrešitev pred svetovno nadlogo, avtomobilom.

Nerodno pri tem je dvoje. Prvič, na Slovenski ostajajo avtobusi. Krepko glasnejši od osebnih avtomobilov, tudi krepko počasnejši, kar pomeni, da se z izpuhi dlje zadržujejo v središču. Pa še stojijo vmes veliko. Tu obrazložitev, da je treba mesto rešiti trušča in strupa, ne zdrži. In drugič, če je rešitev zares začasna, poskusna, kot so javno napovedali, čemu so potem nemudoma začeli širiti pločnik na račun ceste in tako (morda) po nepotrebnem zapravljali davkoplačevalski denar?

Ob tem se dogaja še ena »modra« sprememba: že tako ob konicah preobremenjene vpadnice avtomobilistom ožajo z dveh na en pas – vprid avtobusom. Tole si sploh ne zasluži niti najkrajšega komentarja, saj daje jasno vedeti, da avtomobili v Ljubljani očitno niso več zaželeni niti tam, kjer sicer smejo biti, vključno s parkirišči in garažnimi hišami, od koder gre tudi denar v občinsko blagajno. A to najbrž pomeni, da jih bo tudi manj na mestnih parkiriščih, manj pa tudi ljudi v trgovinah in drugih lokalih.

Minister Gregor pa nič.

Vinko Kernc