Avtomobilski teden 22, 2025

Nekdanji prvi mož koncerna, dr. Martin Winterkorn, je menda šibkega zdravja in zato se sodni proces že dolgo vleče.

Kazni za nekdanje uslužbence Volkswagna

Avgusta 2015 so iz ZDA začele prihajati novice, ki so se najprej zdele precej neverjetne: nemški Volkswagen naj bi goljufal pri vrednosti izpušnih plinov. Kmalu je postala jasno, da so novice resnične. Rodil se je Diesel-Gate, verjetno največja ali vsaj ena največjih afer v vsej zgodovini avtomobilizma.

V teh desetih letih se je pojasnilo marsikaj, toda odgovora na vprašanje, kaj in koliko je o aferi vedel tedaj prvi človek vsega koncerna Volkswagen dr. Martin Winterkorn, še vedno ni. Pač pa so v Nemčiji pred dnevi na različne kazni obsodili štiri nekdanje uslužbence Volkswagna, pri čemer gre v tem primeru za vodje različnih oddelkov. Tako so vodji razvoja dizelskih motorjev prisodili 4,5 leta zapora, eden izmed vodilnih inženirjev bo sedel skoraj tri leta, druga dva obtožena sta jo odnesla brez kazni. Že dolgo teče tudi proces proti Winterkornu, ki pa redko prihaja na sodišče, saj naj bi ne bil dovolj zdrav za spremljanje sodnega postoka.

Winterkorn je bil dolga leta vodilni mož vsega koncerna, znan po dokaj avtoritarnem vodenju; nič posebej presenetljivega, saj ga je tja inavguriral dr. Ferdinand Piëch, človek, ki je veliko pripomogel k vzponu koncerna VW, a je bilo njegovo vodenje prav tako avtoritarno – blago rečeno. V času, ko je izbruhnil Diesel-Gate, je bil slednji predsednik nadzornega sveta, vendar se je njegovo življenje končalo prej, preden bi utegnil odgovoriti na enako vprašanje, kot Winterkorn – kaj in koliko je vedel o škandalu? Slednji ves ta čas odgovarja, da o tem ni nič vedel, da naj bi šlo za samostojno odločitev ljudi na nekaj nižjih vodstvenih položajih ipd. Je pa znano marsikaj drugega: koncern Volkswagen je moral globoko seči v žep, saj naj bi ga po doslej znanih podatkih, ki pa skoraj zanesljivo niso povsem točni, vse skupaj stalo okoli 30 do 35 milijard evrov. Številni sodni postopki proti VW še vedno niso končani, kar torej pomeni, da bo moral nemški avtomobilski velikan še marsikaj pojasniti in verjetno tudi plačati. Vse doslej je torej roka pravice dosegla le nekaj nekdanjih delavcev koncerna, ki pa niso bili del vodilne strukture. S tega zornega kota se je palica še najbolj zlomila na hrbtu Ruperta Stadlerja, nekdaj vodilnega moža ingolstadstega Audija – toda odnesel jo je s pogojno kaznijo in plačilom kazni v višini  milijona evrov. Tako ali drugače, Diesel-Gate še dolgo ne bo pozabljen in številna vprašanja utegnejo ostati brez odgovora.

***

Filosa je nedvomno stopil v velike čevlje.

Stellantis bo vodil Antonio Filosa

Konec lanskega leta je odstopil Carlos Tavares, izvršni direktor koncerna Stellantis. K temu so v največji meri pripomogli slabi poslovni rezultati in to še posebej v ZDA, kjer je Stellantis dokaj domač, saj je v njegovem lastniškem objemu Chrysler s številnimi drugimi ameriškimi tovarnami. Vse od tedaj je John Elkann, predsednik Stellantisa in ob vsem tem tudi član slovite družine Agnelli, iskal Tavaresovega naslednika. Sedaj je znano – v velike čevlje bo stopil 51-letni Antonio Filosa.

Filosa je rojeni Neapeljčan, ki se je šolal v Milanu, pri Fiatu pa je že od leta 1999. Delal je v različnih državah, veliko pa v Južni Ameriki oziroma v Braziliji, kjer je opravljal različna dela. Tisto o velikih čevljih ni zgolj fraza. Nesporno je, da je koncern Stellantis, ki je nastal leta 2021 in se presenetljivo hitro prerinil med največje in predvsem tržno ter poslovno najuspešnejše avtomobilske korporacije, v nezavidljivem položaju. V svojem lastniškem portfelju ima kar 14 zelo raznolikih avtomobilskih imen oziroma tovarn. Tavares je moral lani oditi predvsem zaradi slabega položaja Chryslerja na ameriškem trgu, pa tudi drugje je močno škripalo – in tako je še sedaj. Nesporno je, da je v težavah Fiat z vsemi avtomobilskimi imeni, ki so pod njegovim pokrovom. Ni sporno, da je k Tavaresovemu odhodu vsaj nekoliko pripomoglo tudi njegovo dokaj ostro in razmeroma nekonvencionalno ‘komuniciranje’ s predsednico italijanske vlade Georgio Meloni. Ta je zahtevala povečanje proizvodnje avtomobilov v Italiji, kjer se lahko zgolj z nostalgijo spominjajo časov, ko je veljalo, da je tisto, kar je dobro za Fiat, dobro tudi za Italijo. Filosa ne bo imel veliko časa za morebitno privajanje, kajti odnosi na avtomobilski relaciji Bruselj-Washington so precej problematični, veliko nejasnosti je povezanih tudi s Kitajsko, da vseh zadreg zelenega (električnega) evropskega avtomobilskega prehoda niti ne omenjamo.

***

Musk se poslavlja od Washingtona.

Elon Musk odhaja iz Trumpove administracije

Logično – skoraj ni medija, pa naj gre za splet, TV, časopise ali karkoli drugega, ki ne bi povsem na začetku objavili, da Elon Musk, večinski lastnik Tesle in človek, ki je v skoraj 130 dneh, kolikor jih je preživel v administraciji Donalda Trumpa, ob delo spravil številne Američane, odhaja iz Washingtona. Odhajam, je menda dejal, toda moje delo bodo nadaljevali drugi. Pravzaprav je bil njegov odhod pričakovan, pa ne le zaradi dejstva, da gre Tesli v zadnjega pol leta zelo slabo.

Elon Musk, rojeni Južnoafričan, se je lotil t.i. čiščenja državne administracije. Brez službe je čez noč ostalo na desettisoče ljudi; gotovo so bili med njimi tudi tisti, ki so volili Donalda Trumpa. Ta hip še ni znano – in še precej časa ne bo –, ali je njegovo početje ZDA kakorkoli koristilo, ali pa je šlo predvsem za dokazovanje moči oziroma uporabo pooblastil, ki so bila skoraj neomejena. Sedaj bo imel precej več časa, da se posveti Tesli in vsemu temu, kar se je zgodilo v zadnjih mesecih. Zgodilo pa se je marsikaj.

Tržni deleži tovarne, ki je bila še lani na trgu baterijskih električnih avtomobilov vodilna, so strmo padli. Razlogi so različni – od tega, da je ponudba Tesel v modelskem smislu zelo skromna, do dejstva, da je konkurenca v tem času izjemno napredovala. Seveda ni mogoče zanemariti Muskove politične angažiranosti, ki očitno odvrača kupce in to ne le v ZDA, pač pa na skoraj vseh trgih. Sedaj, ko bo manj v ameriški prestolnici, bo utegnil razmisliti razmisli o marsičem – recimo tudi o tem, da je bila deveta izstrelitev rakete Starship neuspešna. Utegne pa se zgoditi, da bo vse tisto, kar se je dogajalo z Muskom, njegovo Teslo in revoltom številnih kupcev, ki so naredili enačaj med lastnikom in avtomobilom ter s tem potrdili občutljivo povezanost oziroma odvisnost posla od politike (in seveda tudi obratno), nekdaj ugledalo luč v poglobljeni raziskavi.

Janez Kovačič