Test: Toyota Aygo X 1.0 VVT-i Multidrive S X-Clusive Test: Toyota Aygo X 1.0 VVT-i Multidrive S X-Clusive
  Mali velikan Velikost ni zgolj dolžina. Ali višina. Ali prtljažnik. Velikost je tudi šarm. Ali potencial. Ali cena. *** Stvari so objektivne in... Test: Toyota Aygo X 1.0 VVT-i Multidrive S X-Clusive

Toyota Aygo X 1.0 VVT-i Multidrive S X-Clusive: okreten in preprost za vožnjo.

 

Mali velikan

Velikost ni zgolj dolžina. Ali višina. Ali prtljažnik.

Velikost je tudi šarm. Ali potencial. Ali cena.

***

Stvari so objektivne in subjektivne in živimo v času, ko so slednje vse bolj pomembne. Tudi ali še posebej v avtomobilizmu. A vendar – majhen avtomobil je v mestih, tudi starejših manjših, velika prednost. In kljub temu prav ta majhen avtomobil izumira.

Aygo X je dolg okroglih 3,7 metra in sodi v razred majhnih mestnih avtomobilov, a je od predhodnika (samo Aygo) za kar dobrih 20 centimetrov daljši. Najbolj se prirastek na dolžini pozna v prtljažniku, ki je za 63 litrov večji kot pri predhodniku.

Na trgu so tudi manjši avtomobili (500, i10, Panda), nekaj je malce daljših (Space Star, Swift, Mini), se pravi, da se dolžinsko drži zlate sredine. In ker so vsaj ponekod zrasli tudi parkirni prostori, vsekakor ostaja, tudi na račun zelo majhnega rajdnega kroga, nadvse prikladen za mestne vožnje.

  • 1VK_5843a
  • 1VK_5846larcw
  • 1VK_5870
  • 1VK_5833a
  • 1VK_5831a
  • 1VK_5836a
  • 1VK_5840
  • 1VK_5841

Za zunanjost najbrž velja, da gre za najbolj prikupen Aygo doslej. Je posebnež, od daleč prepoznaven. Z velikimi kolesi, z motno črnimi plastičnimi obrobami na kolotekih, spodnjem delu vrat in pragovih ter z nekoliko privzdignjenim podvozjem hoče biti tudi križanec. Pločniki so pogosto precej visoki.

Prednja sedeža z integriranima vzglavnikoma ter z dokaj dolgima sedalnima deloma (voznikov je višinsko nastavljiv, oba pa imata enostopenjsko gretje) in prostornost v splošnem dajejo vtis za razred večjega avtomobila. Armaturna plošča je igrivih oblik, dobro oprijemljiv volanski obroč pa ponuja klasična stikala na prečkah. S tem daje tudi vtis resnosti.

Zlasti tako majhni avtomobil(čk)i so obsojeni na varčevanje z notranjimi materiali, kar pomeni veliko trde plastike, a Aygo X to dobro skriva. Del kokpita je v barvi karoserije, sedeži imajo prijetno oblogo in vse skupaj deluje dobro zasnovano in izdelano.

Če se ozremo k tekmecem, pri Toyoti, kar velja tudi za Aygo, nimajo ravno sreče s podajanjem podatkov, v prvi vrsti gre beseda o potovalnem računalniku. Njemu so namenjeni tri običajna in eno kombinirano stikalo, a je upravljanje z njimi vseeno zapleteno. Ponuja tri vrste merjenja prevožene razdalje, dvojni podatek o povprečni porabi ter po en podatek za druge vrednosti (čas vožnje, povprečna hitrost), kar je nesmiselno in nesorazmerno.

  • 1VK_5855
  • 1VK_5850sh
  • 1VK_5851a
  • 1VK_5853
  • 1VK_5847r
  • 1VK_5856r
  • 1VK_5859lr
  • 1VK_5860r
  • 1VK_5861
  • 1VK_5863a
  • 1VK_5864a
  • 1VK_5862

Osredni zaslon je zadosti velik, a ponuja zgolj štiri klasična stikala, pri čemer ni (kombiniranega) stikala za vklop/izklop (in glasnost). Infozabavni sistem ponuja veliko vse do induktivnega polnjenja in klasičnega USB (v testni je bil tudi odličen, 500-evrski zvočniški JBL), a je zaslon pri nekaterih aplikacijah slabo izkoriščen, ura, denimo, ni na voljo v vsakem načinu, pa tudi tipke (polja) za osnovni prikaz (‘domov’) ni.

Zlasti tako majhni avtomobil(čk)i so obsojeni tudi na zelo špartansko zadnjo klop in v Aygu X tam ni – nič. No, skoraj nič. Prostora za kolena je izjemno malo, naslonjalo je deljivo po polovici, tam sta dve pritrdišči ISOFIX in med prednjima sedežema je nek prostor za karkoli pač. Torej tam ni, med drugim, žepov na hrbtih sedežev, ročajev nad vrati (pa tudi spredaj jih ni), lučke in predalov v vratih. Podobno je v prtljažniku, ki nima niti ročaja za zapiranje, ima pa eno lučko in dve kljukici za vrečke. Nekako pač velja, da se v tako majhnem avtomobilu vozita kvečejmu dva.

Ne glede na tehnični napredek še vedno drži, da je z majhnim avtomobilom lažje manevrirati. Aygo X je, vključujoč že omenjen rajdni krog, resnično igrivo zabaven in lahkoten. Velja poskusiti, ravno toliko, da človek prepozna velikansko prednost v primerjavi z današnjimi cestnimi terenci. Litrski trivaljnik tudi brez turbopuhala in z le 53 kilovati s svojo živahnostjo pri omenjeni zabavnosti močno pomaga. V mestu in na podeželju se ne zdi podhranjen, vrhniški avtocestni klanec pa zgolj z voznikom komajda prevozi z dovoljeno hitrostjo. Pa še to z visokimi vrtljaji (6.000/min), pri čemer je seveda tudi pošteno glasen.

Testni Aygo je bil opremljen z neskončnostopenjskim (CVT) menjalnikom. Njegova dobra stran je v teoriji vožnja pri najbolj optimalnih vrtljajih, v praksi pa tudi prednastavljene fiksne prestave, položaj M (za zaklenjeno ročno pretikanje) in zavolanski ušesi za pretikanje. Kdor je bolj lene sorte, bo z njim užival, če mu 1.200 evrov doplačila ne pomeni veliko.

Pri Toyoti so tudi nekoliko posodobili način samodejnosti pretikanja: pretikanje se zdi neka hibridna izvedba med klasičnim CVT (kolikor plina, toliko vrtljajev) in klasičnim samodejnim menjalnikom (samodejno pretikanje z naraščanjem in padanjem vrtljajev ob pretikanju). Ko gre za motorni trušč, je zdaj znatno manj neprijetno.

Testna poraba se je gibala med dobrih 6 in slabih 8 litrov na 100 kilometrov, pri čemer, če je treba ponoviti, nismo posebej skrbeli za varčnost. Nobeno presenečenje ni, da je na avtomobilski cesti daleč najbolj požrešen.

***

Zlasti tako majhni avtomobil(čk)i so obsojeni tudi na visoko ceno, saj morajo imeti vse, kar imajo veliki, le da mora biti marsikaj tudi miniaturizirano, pri tem pa tudi špartanskost zadnje polovice notranjosti ne pomaga prav dosti. Zato ima Aygo X resda nek svoj šarm, pa tudi (mestni) potencial, a – žal – tudi precej visoko ceno. Drugače, očitno, ne gre.

Vinko Kernc

***

Hvalimo

+ lahkotnost upravljanja, okretnost

+ opremljenost spredaj

+ izboljšano delovanje menjalnika CVT

+ možnost ročnega pretikanja

+ kokpit, prostornost spredaj

+ sedeža

+ avdio sistem

+ poraba goriva (mestna in primestna vožnja)

+ izklopljiv stabilizacijski sistem

Grajamo

– opremljenost zadnje klopi in prtljažnika

– samodejnost klimatske naprave

– zapleteni meniji

– premočno gretje sedežev

– nagnjenost k rosenju

– delovanje asistenčnih sistemov

– cena

Na kratko

Majhen, agilen, okreten, (v mestu) poskočen, prikupen zunaj in (spredaj) znotraj, dobro opremljen (spredaj) in še kaj. A tudi precej drag.

Cene

Toyota Aygo X 1.0 VVT-i (X-Play): 17.450 evrov

Toyota Aygo X 1.0 VVT-i Multidrive S X-Clusive: 21.500 evrov

Testni Toyota Aygo X 1.0 VVT-i Multidrive S X-Clusive: 23.750 evrov

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb. Za cene obiščite uradno spletno stran zastopnika.)

Tehnični podatki

Karoserija: kombilimuzina, 5 vrat, 4 sedeži

Motor: 3-valjni – bencinski, neposreden vbrizg, 998 cm3 – največji navor 93 Nm pri 4.400/min – največja moč 53 kW (72 KM) pri 6.000/min

Pogon: neskončnostopenjski menjalnik (5) – pogon na prednji kolesi – gume 175/60 R 18 V Michelin Alpin 5

Mere: dolžina 3.700  mm – širina 1.740 mm – višina 1.525 mm – medosna razdalja 2.430 mm – najmanjša razdalja od tal 146 mm – rajdni krog 9,4 m – notranja širina spredaj 1.420, zadaj 1.205 – prtljažnik 231/1.829 dm3 – posoda za gorivo 35 l

Mase: vozilo 965 kg – nosilnost 395 kg – nosilnost strehe ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost 151 km/h – pospešek 0-100 km/h 14,8 s – poraba normno 4,9-5,0 l/100 km, test 7,4 l/100 km  – izpust CO2 108-114 g/km

Foto: VK

Preberite tudi