Avtomobilski teden 47, 2016

Slovenski avtomobilski trg je letos malce pozabil na enodnevne registracije. Namerno ali naključno?

Konec lanskega in predvsem v začetku letošnjega leta, torej tedaj, ko se je gledalo nazaj in preštevalo, koliko je ostalo – če sploh kaj –, se je razplamtela razprava o slovitih enodnevnih registracijah.

Še prej, preden je prišlo do ne tako odkrite javne ‘debate’ (v resnici je ni bilo, pač pa je vsak na svoji letni tiskovni konferenci povedal, kako vidi ‘problem’ pri sebi in tudi pri drugih), so bile domneve o tem, za koliko so enodnevne registracije napihnile slovenski avtomobilski trg, zelo raznolike. Eni so govorili o desetih do petnajstih odstotkih, drugi so  bili prepričani, da je realna prodaja manjša kar za tretjino! Nekateri so na konkurente streljali precej odkrito, vendar ne s težkim orožjem, drugi ali velika večina so bili v rokavicah. To pa je bilo tudi vse.

Tudi zaradi tega se je zdelo, da so enodnevne registracije – kolikor jih je pač bilo in kdorkoli se je z njimi najbolj okoristil – lanski sneg in problem. Zmota. Naključni pogovor z enim izmed vodilnih mož slovenske avtomobilske scene –  njegovo ime skrbno hranimo v redakciji Avtofila – pa dokazuje, da so le potuhnile, nekako prikrile, hkrati pa še naprej občutno kreirajo slovensko avtomobilsko statistiko. Rečeno je bilo tudi, da država oziroma neko ministrstvo za sedaj ne kaže posebnega navdušenja po statistični ureditvi tega problema, pa čeprav bi denar zanj dali prav avtomobilisti. Sedaj bo treba počakati še dober mesec ali dva, torej do prvih ’tiskovk’, na katerih bodo avtomobilisti obelodanili letošnje poslovne rezultate. Če posebne polemike ne bo, bodo možnosti tri: ali enodnevne registracije niso več problem, ali je to problem zgolj za nekatere ali pa jim je šlo v letu 2016 tako dobro, da je to obroben problem.

***

Mercedes-Maybach S v kabrioletski izvedbi je nova igrača tistih, ki živijo bistveno drugače kot velika večina.

Na letošnjem salonu avtomobilov v Los Angelesu je Mercedes-Benz postavil na ogled Mercedes-Maybacha S 650 Cabriolet. Kot se spodobi za tako prestižen avtomobil, bo njegova proizvodnja omejena – naredili naj bi vsega 300 avtomobilov. Povsem verjetno je, da bodo, če se bo izkazalo, da je kupcev bistveno več, iz Stuttgarta pripeljalo prav tako bistveno več luksuznih kabrioletov – ne bi bilo prvič, zanesljivo tudi ne bo zadnjič. Toda tisto, kar vsaj malce razburja ameriško avtomobilsko publiko, je količina Mercedes-Maybachov, namenjenih temu drugemu največjemu trgu na obli. Američani naj bi jih ‘dobili’ vsega 75, torej 25 odstotkov. To niti ni tako malo, pri čemer se vendarle zdi, da jih najbolj moti nesporno dejstvo – da že nekaj časa niso ‘No.1’ na tem (avtomobilskem) svetu. Ob tem je cena – približno 270 tisoč evrov za osnovno izvedenko – mačji kašelj. Pa se ni treba izjemno čuditi, kajti ob tako ‘prijazni’ koncentraciji bogastva Nemci skoraj zanesljivo ne bi imeli posebnih težav niti s prodajo desetkrat večjega števila tega prestižnega kabrioletskega ‘Esa’. Je pa zato Tata Nano, feniks svetovne avtomobilske nizkocenovnosti, bolj ali manj zgolj indijska stvarnost …

***

Nekatere evropske avtomobilske tovarne načrtujejo gradnjo obširne mreže električnih polnilnic na Stari celini.

Avtomobilska elektrika v zadnjem času ne izgine s spletnih in časopisnih strani. Skupina avtomobilskih tovarn – BMW, Daimler AG, Ford in koncern Volkswagen (VW) s svojima družbama Audi in Porsche – je podpisala memorandum, ki naj bi omogočil nastanek evropske mreže električnih polnilnic z največjo močjo polnjenja do 350 kilovatov. Projekt je ambiciozen, pri čemer sedaj še ni znano, ali imajo res v mislih celotno Evropo, ali je morda to omejeno zgolj na Evropsko unijo ali pa na največje in najpomembnejše evropske države. Ve pa se, da naj bi zgradili 400 polnilnih mest, pri čemer je povsem verjetno, da bo imelo vsako mesto več polnilnic. Te naj bi stale ob avtocestah in pomembnih tranzitnih cestah, uporabljale naj bi standard kombiniranega polnjenja CCS. Pravijo, da naj bi gradnja tega omrežja stekla že prihodnje leto, leta 2020 pa naj bi imeli Evropejci na voljo dokaj gosto mrežo polnilnic Skratka, bolj ali manj je očitno, da se združena avtomobilska Evropa ob ameriški ‘pomoči’ pripravlja na električno ofenzivo in hkrati odgovarja ameriški Tesli, ki je na Stari celini razprostrla kar obširno polnilniško mrežo. Sedanji deležniki naj bi imeli v družbi enake deleže, zraven pa vabijo tudi druge avtomobilske hiše. Skoraj kričeče opazno je, da manjkajo francoske in italijanske tovarne, pa tudi o kakšni skandinavski ni ne duha ne sluha. Vse bolj in znova pa je jasno, da električni avtomobili niso več nekakšen eksperiment, ki se bo morda posrečil oziroma uresničil ali pa tudi ne. Glede na vse bolj opazno zavzetost koncerna Volkswagen, ki se nekako postavlja na čelo evropske avtomobilsko-električne revolucije, se zdi, da Wolfsburg prav v  električnih avtomobilih vidi priložnost za tržno, tehnično, poslovno in navsezadnje tudi moralno rehabilitacijo. Ob vsem, kar si je zakuhal z afero ‘Diesel-Gate’, jo tudi močno potrebuje.

Janez Kovačič