Avtomobilski teden 38, 2024

Hrvaški čudežni deček je (menda) v vse večjih zadregah.

Mate Rimac in robotski taksiji

Mate Rimac, čudežni deček Hrvaške, pri čemer je bilo na drugi strani Kolpe vsaj nekajkrat zapisano, da je to »evropski Elon Musk«, se zadnje čase pri naših južnih sosedih pojavlja v precej neobičajnih ali celo problematičnih okoliščinah.

Pred začetkom poletja je hrvaški javnosti predstavil projekt robotskega taksija, ki naj bi bistveno vplival na promet v hrvaški prestolnici. Predstavitve projekta oziroma avtomobila (taksija) se je udeležil velik del hrvaškega političnega vrha. Zraven je bil tudi predsednik vlade Andrej Plenković. Toda predstavitev se ni izšla po željah in namerah Mateja Rimca: robotski taksi ni deloval. Kmalu zatem so se v hrvaških medijih pojavili članki, ki so dvomili o možnosti uresničitvi omenjenega projekta, za povrh pa opisali tudi problematično početje Rimčevega očeta.

Te dni se Mate Rimac znova pojavlja na hrvaški sceni. Kot je bolj ali manj znano, je od države dobil okoli 180 milijonov evrov, s katerimi naj bi robotski taksi postal zagrebška stvarnost. Videti je – tako poročajo –, da je robotski taksi v globoki krizi. Iz te naj bi se izkopal tudi ob pomoči izraelskega podjetja Mobileye, ki naj bi omogočilo, da bo »robotski taksi v Zagrebu vendarle pripeljal od točke A do točke B«. Če to vse drži, pomeni, da je šel (ali bo šel) evropski denar (veliko ali večino je namreč prispevala Evropska unija) v roke podjetja, ki ni evropsko. Vse to pomeni, da se dvomi o sposobnosti Mateja Rimca in njegovih podjetij vse bolj krepijo. Vse doslej je omenjeni čudežni deček svoje projekte uresničeval s svojim ali sposojenim denarjem – ta hip ni jasno, kako teče oziroma kdaj bo končana gradnja kampusa, v katerem naj bi delalo nekako 2.000 ljudi –, medtem ko je projekt robotskega taksija odvisen od javnega (državnega) denarja. Kako se bo vse skupaj končalo, je mogoče zgolj ugibati, pri čemer ni sporno, da je Mate Rimac zelo blizu vladajoči hrvaški politiki. Ali kot pravijo na oni strani – s svojim denarjem zna, z državnim pa mu nekako ne gre. Ni prvi, tudi ne zadnji.

***

Elon Musk je globoko vpleten v ameriško predvolilno dogajanje.

Musk v Trumpovem objemu

Do volitev v ZDA je nekaj manj kot dva meseca, toda boj je neusmiljen. V njem se na svoj način pojavlja tudi Elon Musk.

Bolj ali manj je znano njegovo navdušenje nad Donaldom Trumpom. Slednji mu je obljubil mesto v njegovi administraciji – če bo seveda izvoljen. Ob tem Elon Musk znova – tako kot na začetku svoje poslovne kariere ob rojstvu Tesle – dokazuje, da je pogosto na zelo spolzkem. Vse to se odraža tudi tam, kjer je morda najmanj pričakoval – pri zaposlenih v njegovih podjetjih. Čeprav ni čisto jasno, ali to drži ali ne, naj bi zaposleni tako v Tesli kot v podjetju Space X z denarjem oziroma prostovoljnimi prispevki bolj podpirali demokratsko stranko in njeno kandidatko Kamalo Harris kot Trumpa. Razlike po poročanju nekaterih ameriških medijev niso velike, so pa. In to Elonu Musku seveda ni po volji. Še manj mu je všeč, da v Sillicon Valleyju ugotavljajo, da prodaja Tesel v zadnjem času dokaj strmo upada – menda zaradi Muskove naklonjenosti Trumpu. Seveda gre pri vsem tem bolj ali manj za ugibanja, čeprav je nesporno, da njegove besede močno odmevajo in to ne ostane brez posledic. »Zakaj ne streljajo na Bidna in Harrisovo,« je zapisal na svojem X po tistem, ko so na Floridi menda preprečili ponoven atentat na slovenskega zeta. Res nenavadno …

***

Avgust je bil v EU v znaku globokega avtomobilskega tržnega minusa.

Porazen avtomobilski avgust v EU

Številke menda ne lažejo. To pomeni, da je bil letošnji avgust za posel z avtomobili v Evropski uniji (EU) v zelo skromen oziroma v znaku minusa. Na letni ravni je nekaj bolje, toda ne tako, da bi smeli resno računati na ugodno jesen.

Po podatkih Acee, evropskega združenja izdelovalcev avtomobilov, ki mu trenutno predseduje Luca de Meo, prvi mož francoskega Renaulta, se je avgusta prodaja osebnih avtomobilov v EU skrčila za nič manj kot 18,3 odstotka. Toda v osmih letošnjih mesecih je bilo kupcev vendarle za 1,4 odstotka več (skupaj je bilo prodanih 7,2 milijona vozil). Veliki evropski trgi so v tem času poslovali različno – v Španiji se je prodaja povečala za 4,5 odstotka, v Italiji za 3,8 odstotka, toda v Franciji in Nemčiji je bila v rdečem – za 0,5 oziroma 0,3 odstotka. Avgust, ki sicer ni pretirano naklonjen prodaji avtomobilske pločevine, je bil torej zelo skromen, pri čemer je največ pozornosti namenjene prodaji baterijskih električnih avtomobilov (BEA). Ve se zakaj in ve se tudi, da gredo že nekaj časa slabo v promet. Avgusta je bil posel z njimi v primerjavi z lanskim avgustom skromnejši za nič manj kot 43,9 odstotka (165 tisoč/92 tisoč). To pomeni, da je njihov tržni delež na ravni EU padel z lanskih 21 odstotkov na letošnjih 14,4 odstotka. O razlogih pač nima smisla (ponovno) pisati, a postaja nesporno, da se njihova prodajna krivulja do konca leta skoraj zanesljivo ne bo obrnila navzgor. Že dejstvo, da je bila prodaja v Nemčiji v letošnjem avgustu manjša za 68,8 odstotka in v Franciji za 33,1 odstotka, je ilustracija trenutnega stanja na tem delu avtomobilskega trga. V osmem letošnjem mesecu se ni dobro godilo niti priključnim hibridom (PHEV), le prodaja hibridov je zrasla za 6,6 odstotka. Zelo skromna tolažba.

Janez Kovačič