Avtomobilski teden 47, 2018 Avtomobilski teden 47, 2018
Ne glede na to, kako se bo končala zgodba o Carlosu Ghosnu, ki je trenutno v zaporu na Japonskem, je jasno vsaj nekaj –... Avtomobilski teden 47, 2018

Carlos Ghosn: veliko denarja le ni bilo dovolj.

Ne glede na to, kako se bo končala zgodba o Carlosu Ghosnu, ki je trenutno v zaporu na Japonskem, je jasno vsaj nekaj – denar je velika skušnjava. In če ga je veliko, je še večja.

Carlos Ghosn je gotovo eno velikih, morda največjih imen zlasti evropske avtomobilske industrije zadnjega desetletja. Letos je postal prvi človek trojčka Renault-Nissan-Mistubishi bodisi kot izvršni direktor bodisi kot predsednik. V svojih rokah je združeval pahljačo funkcij in posledično moči in morda se mu je zdelo, da jo ima toliko, da se mu ne more nič zgoditi. No, zgodilo se je drugače. Sedaj bo v preiskovalnem zaporu najmanj 10 dni – ne da bi proti njemu vložili kakršnokoli obtožnico. Takšen je pač japonski zakon.

Sedaj je bolj ali manj znano, česa ga sumijo: japonskim oblastem je prikazal bistveno manj, kot mu je kapnilo v žep, poleg tega je denar podjetij uporabljal in porabljal zase, menda za rezidence v Libanonu, Franciji, Braziliji in celo na Nizozemskem. Grozi mu do deset let zapora. Če se bo to zgodilo, bo prišel ven kot 74-letni starček in gotovo se bo s precejšnjo grenkobo spominjal časov, ki so bili zanj povsem drugačni. Verjetno pa si bo – če bo spoznan za krivega – v tem času že odgovoril na vprašanje, zakaj ali kaj mu je tega treba bilo.

Carlos Ghosn je samo lani zaslužil okoli 17 milijonov dolarjev. Okoli 8,5 milijona pri Renaultu, nekako 6,5 milijona pri Nissanu in dobra dva milijona pri Mitsubishiju. Po odhodu oziroma odstavitvi dr. Martina Winterkorna, nekdaj prvega človeka grupacije Volkswagen, je postal eden najbolje, morda celo najbolje plačani evropski avtomobilski menedžer. Nepredstavljive vsote za običajnega človeka, tudi veliko denarja za one, ki jim ob koncu meseca ostane nekaj denarja v žepu. Pa očitno to za človeka z zanimivim življenjepisom – začel je pri Michelinu, se nato preselil k Renaultu, kjer je postal prvi mož Nissana, s sanacijskim načrtom saniral močno zadolženo japonsko avtomobilsko hišo, ob tem pa šokiral japonsko javnost – le ni bilo dovolj. Lani je nekaj pozornosti zbudilo dogajanje znotraj Renaulta, saj se je zdela nekaterim njegova plača previsoka in v neskladju s sicer sploh ne slabimi poslovnimi rezultati. Vmes je posegla tudi francoska vlada, ki ima v Renaultu 15-odstotni lastniški delež, vendar se je Ghosn izvlekel bolj ali manj nepoškodovan in z lepimi bonusi. Vse do letošnjega 19. novembra, ko so mu na tokijskem letališču nataknili lisice na roke.

Sicer pa – leto, ki se skoraj poslavlja, ni bilo posebej prijazno do avtomobilskih direktorjev. To ne vedo le pri zvezi Renault-Nissan-Mitsubishi, pač pa tudi pri Audiju …

***

WLTP je skupini VW oktobra povzročil precej težav.

Novi okoljski standard WLTP, ki nadomešča NEDC in ki je začel dejansko veljati 1. septembra, formalno pa že leto prej, je evropskim avtomobilskim hišam povzročil precej težav. Zdi se, da je v tem pogledu najbolj ‘trpel’ nemški Volkswagen. To glede na pestro ponudbo zelo različnih avtomobilov, motorjev in opreme pravzaprav ne čudi. Podatki to potrjujejo.

Oktobra je nemška avtomobilska skupina dobavila 846 tisoč avtomobilov, kar je bilo za deset odstotkov manj kot oktobra lani. Največ težav je bilo očitno v Evropi, kjer se je obseg dobav zmanjšal za 15,6 odstotka, pa tudi v azijsko-pacifiškem bazenu je bil posel skromnejši za 7,6 odstotka. Še posebej v tem pogledu izstopa Nemčija, torej za skupino VW domači trg, ki je izjemnega pomena. Tam je bila oktobra prodaja oziroma dobava manjša za 23,2 odstotka, medtem ko so se trgi srednje in vzhodne Evrope v tem pogledu izkazali malenkost bolje – plus je bil 0,2-odstoten. V letošnjih desetih mesecih pa je bil vendarle zabeležen dober rezultat, in sicer 2,6-odstotno povečanje, dobavljeno je bilo 8,98 milijona vozil.

Zelo ilustrativni so v tem pogledu tudi podatki o dobavah posameznih tovarn v letošnjem oktobru. Vse najpomembnejše tovarne te skupine – Audi, VW, Seat, Škoda, Porsche, VW gospodarska vozila – so poslovale slabše kot oktobra lani, pri čemer precej izstopa Audi, kjer so bile dobave manjše za skoraj 26 odstotkov. Pri VW so ob tem prepričani, da so oktobra v tem smislu dosegli dno in da bo šlo do konca leta zgolj navzgor. Se bo tako ali tako videlo.

***

Donald Trump je povabil predstavnike nemške avtomobilske industrije v Belo hišo.

Na relaciji ZDA-Evropa je enkrat toplo, drugič precej hladno. Tako pač narekuje Donald Trump, ki je pred časom dejal, da je Stara celina prav tako neprijazna do ZDA kot Kitajska, le da je manjša … Sicer pa bo zanimivo slišati, kaj se bo zgodilo po tistem, ko bodo na drugo stran Atlantika odpotovali in se ‘oglasili’ v Beli hiši trije najvišji predstavniki treh nemških avtomobilskih tovarn, in sicer Daimlerja, BMW in Volkswagna. Tja jih je namreč povabil sam predsednik.

Še prej, preden bodo odleteli v Washington, bodo Dieter Zetsche, Harald Krüger in Herbert Diess odšli tudi v Berlin. Tam bodo verjetno slišali, kaj si o tem misli kanclerka oziroma nemška vlada, ki je ena prvih in najbolj na udaru v trgovinski vojni med ZDA in Evropo. O tem, kaj misli Donald Trump, smo nekaj že slišali: ZDA so v tem pogledu izkoriščane, saj naj bi bil njen trg veliko bolj odprt kot evropski in še marsikaj drugega. Gledano skozi številke ima prav: leta 2017 je evropska avtomobilska industrija v ZDA izvozila za 35,6 milijarde evrov, v obratni smeri je bil posel vreden 7,1 milijarde evrov. Toda velepredsednik pozablja, da ima denimo BMW prav v njegovi državi svojo največjo tovarno (Spartanburg), da tam nastajajo tako Mercedesi (Tuscaloosa) kot Volkswagni (Chattanooga) in da, kakopak, tam delajo predvsem Američani, med katerimi je verjetno kar nekaj njegovih volivcev.

Kdaj bo do sestanka v Beli hiši prišlo, ta hip še ni jasno, bo pa verjetno prav kmalu. In tudi to se ne ve, ali bo zraven sam Donald …

Janez Kovačič