Avtomobilski teden 44, 2023

Volkswagen za sedaj ne bo gradil tovarne baterij v Vzhodni Evropi.

Vzhodna Evropa za sedaj brez Volkswagnove naložbe

Nemški koncern Volkswagen (VW) kot drugi največji na obli – takoj za japonsko Toyoto – pazljivo izbira lokacije svojih novih investicij. Zgodovina teh odločitev je zanimiva in pestra, pogostokrat odvisna tudi od političnih okoliščin. Sem in tja pa se zgodi, da so razlogi za spremembo načrtov tudi čisto gospodarski oziroma ekonomski.

VW je že nekaj časa napovedoval gradnjo tovarne baterij za električne avtomobile v Evropi ozirom bolj natančno v Vzhodni Evropi. V igri naj bi bile države, kjer že sedaj obratujejo številne avtomobilske tovarne, tudi tiste pod okriljem koncerna Volkswagen. Tako so bile tudi tokrat v igri Madžarska, Slovaška, ki velja za nekakšen evropski Detroit (kar je, upoštevaje sedanje stanje, precej neustrezna oznaka), pa Češka in tudi Poljska. Toda sedaj iz Wolfsburga, središča VW, sporočajo, da ne bo nič z novo tovarno baterij, pri čemer dodajajo tudi pojasnilo: povpraševanje oziroma prodaja električnih avtomobilov je ta hip tako skromna, da bi bila investicija nesmiselna. Glede na to, da VW že gradi ali bo začel kmalu graditi tovarne baterij v Nemčiji (Salzgitter), v Španiji (Valencia) in kanadskem St. Thomasu, kar naj bi omogočila proizvodnjo okoli 200 gigavatnih ur (GWh) letno, bo očitno to za sedanje in nekaj prihodnjih potreb dovolj. Kljub temu pa so se na Češkem odločili, da bodo projekt predstavili nekaterim domačim investitorjem, kar verjetno pomeni, da so še naprej v igri za veliko naložbo nemškega koncerna. To med drugim potrjuje tudi nedavni sestanek Oliverja Bluma, prvega moža koncerna, s predstavniki čeških oblasti; upoštevaje dejstvo, da je VW tudi lastnik Škode, imajo Čehi v rokah verjetno kar nekaj adutov.

Sicer pa VW zadnja leta kar pogosto spreminja svoje investicijske načrte predvsem na Stari celini ali vsaj v njeni neposredni bližini. Najbolj sveža, čeprav z nekajletno oddaljenostjo, je zgodba s Turčijo. Tam se je VW po dolgem oklevanju in izbiranju lokacije oziroma države – v igri so bili Romunija, Bolgarija, menda tudi Srbija – odločil za Turčijo. Vse je bilo dogovorjeno, nobenega dvoma ni bilo, da so bili tam izjemo zadovoljni z odločitvijo in so verjetno ponudili več kot tekmeci. Toda zgodila se je politika oziroma Erdoganova čistka, ki je izjemno slabo odmevala v Evropi in Evropski uniji, pa seveda tudi v Nemčiji. Tudi ali predvsem zaradi pritiska domače javnosti se je VW odložil investicijo. In vse kaže, da bo tako tudi ostalo.

***

bZ4X je ta hip edina baterijska električna Toyota, toda kmalu se ji pridruži vrsta novih.

Cenejši jen koristi Toyoti

Toyota, največja avtomobilska hiša na obli, je bila vse do letošnjega aprila do vsega tistega, kar naj bi prinesli oziroma pomenili baterijski električni avtomobili (BEA), dokaj zadržana. Toda aprila je prišlo do zamenjave na čelu te korporacije, saj je Akia Toyodo, dolgoletnega prvega moža tovarne, zamenjal nekaj mlajši Koji Sato. S tem se je spremenila tudi strategija oziroma odnos do BEA.

Tudi to je verjetno pripomoglo k temu, da je tovarna v tretjem letošnjem trimesečju, ki se je končalo septembra (poslovno leto pa se na Japonskem konča marca), zabeležila zelo dobre poslovne rezultate. Tako je bilo dobička za nekako 9,5 milijarde dolarjev oziroma za 155 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju! K temu je pripomoglo veliko povpraševanje po hibridih, ki ostajajo jedro avtomobilske produkcije, še bolj bistveno pa relativno skromna vrednost jena, ki je povečala konkurenčnost japonskih avtomobilov. Prodaja hibridov se je v prej omenjenem obdobju povečala za 41 odstotkov, pri čemer pri Toyoti priznavajo, da je to tudi posledica drugačne (električne) strategije, kar je bilo še posebej dobro sprejeto v ZDA. Po drugi strani pa priznavajo, da jih veliko izzivov čaka na Kitajskem, ki je največji trg elektrificiranih vozil, saj se tam »srečujemo z ostro censko konkurenco«. Glede na to, da naj bi do konca marca prihodnje leto prodali vsega 123 tisoč BEA, je na dlani, da ima Toyota še veliko prostora …

***

Purosangue je prvi Ferrarijev športni terenec, prvi povsem električni avtomobil iz Maranella je načrtovan za leto 2025.

Ferrari: knjiga naročil polna tudi za leto 2025

Ferrari je sestavni del koncerna Stellantis, toda samostojno kotira na borzi, pri čemer njegovi poslovni rezultati najbolj navdušujejo delničarje, pa zanesljivo tudi vodstvo koncerna. Rezultati tretjega letošnjega trimesečja kažejo, da je navdušenje bolj ali manj upravičeno in morda tudi pričakovano.

Benedetto Vigna, izvršni direktor Ferrarija, pravi, da je povpraševanje po njihovih avtomobilih konstantno, pri čemer trdi, da je »knjiga naročil tako rekoč polna tudi za leto 2025«. Zanimivo je, da sta v ospredju povpraševanje po hibridih 296 in SF90, svoje pa seveda dodaja tudi prvi Ferrarijev športni terenec ali križanec Purosangue. Sicer pa je bolj ali manj znano, da naj bi se prvi povsem električno gnani Ferrari na trgu pojavil leta 2025. Računajo, da bo dobička v letošnjem letu za nekako 2,3 milijarde evrov, kar je malenkost več kot so napovedovali (do 2,1 do 2,2 milijarde evrov). Skratka, kupcev z veliko denarja je veliko ali sem in tja celo preveč. Zato veselje v Maranellu.

Janez Kovačič