
Mersko skoraj tipičen predstavnik nižjega srednjega razreda, ki pa ne nagovarja častilce avtomobilske digitalizacije.
Proti vetru
Proti vetru ni lahko. Dokazuje pa marsikaj – drugačnost, morda pogum in gotovo samozavest. Japonska Mazda, manjša med japonsko in siceršnjo konkurenco, se zadnje čase vozi proti vetru. Tako in drugače.
***
Ko se drugi odločajo za zmanjšanje gibnih prostornin, jih oni povečujejo. Ko se drugi uklonijo ali povsem nekritično navdušijo nad digitalizacijo, ostanejo precej zadržani, previdni. Tudi pri elektrifikaciji je podobno. In ko hoče večina pozabiti na dizelski pogon – na Japonskem ga tako ali tako ni –, se odločijo za inavguracijo zmogljivega dizelskega šestvaljnika! Proti vetru, nedvomno.
Tudi prenovljena Mazda 3, postavljena skoraj povsem na začetek vsega tistega, kar ponujajo, v marsičem potrjuje opisano poslovno in tehnološko filozofijo tovarne. Karoserijske spremembe so prefinjene, najbolj opazna je lična sprememba prednjih luči oziroma prednjega dela avtomobila; tudi zadek je vsaj toliko drugačen, da potrjuje prenovo. Silhueta te petvratne kombilimuzine je kupejevsko nizka, kar zlahka ugotoviš ali celo občutiš, ko se spravljaš za volan in te prednji opornik strehe poboža po glavi.
Notranjost znova potrjuje japonsko zavezanost k premišljenim rešitvam in zadržanosti. Večopravilni zaslon je skromnih mer, prej bolj kvadraten, sedaj pravokoten. Zaslon klimatske naprave se prav tako ni povečal in ga je mogoče – kar je zelo dobro – nastavljati s stikali. Že pred časom se je poslovila klasična ročica ročne zavore, nadomestilo jo je električno stikalo. Sredinski del med prednjima sedežema ni zajeten, potovalnemu računalniku in vsemu drugemu ukazuješ z okroglim gumbom. Voznik se lahko tako veliko bolj kot sicer osredotoča na vožnjo oziroma promet. Res pa je, da je potovalni računalnik skop z informacijami – trenutna poraba, povprečna poraba, prevoženi kilometri in to je bolj ali manj vse. A se zdi, da ta uporabni, enostavni in priročni okrogli gumb, ki je zelo pri roki in čepi na sredinskem delu, izgublja svojo domovinsko pravico – pri novem CX-5, ki se pred koncem leta pojavi tudi pri nas, je pomahal v slovo. Žal. In ob tem ne spregledaš temeljite, fine izdelave, na otip dobrih materialov, nekaj, kar v tem nižjem srednjem razredu ni običajno ali pogosto. Ni sporno – minimalističen pristop, značilen za daljnovzhodno avtomobilsko produkcijo, so ohranili tudi v prenovljeni varianti Mazde 3. Ni nujno, da je to po volji in okusu vseh, a japonska tovarna tudi tako vztraja pri svojem oziroma drugačnem.
Kupejevska silhueta ni v korist višjeraslih zadaj, toda klavstrofobične krize ni. Prostornost oziroma udobnost sedenje zadaj je v veliki meri odvisna od voznika in sovoznika – višja in večja ko sta, manj je prostora za kolena tam zadaj sedečih. Je pa fino, ker se zadnja vrata odpirajo v skoraj 90-stopinjskem kotu. Preglednost nazaj je še bolj skromna kot je bila, prtljažnik ne bo navduševal s kakšnim izjemnim volumnom, njegovo uporabnost krni tudi dokaj visok prtljažni/nakladalni rob. Žal so odpravili tudi majhen zaprt predal na desni strani in manjše odprto odložišče na levi.
Proti vetru tudi pri motorju. Nobenega litrskega trivaljnika, razmeroma pogostega v evropskih avtomobilih tega razreda, pozabljen je tudi 1,5-litrski štirivaljnik, pač pa je zraven 2,5-litrski bencinski agregat v dveh izvedbah moči. Tudi v šibkejši varianti (103 kW/140 ‘konj’) in v kombinaciji z ročnim menjalnikom mu ni kaj posebnega očitati. Pozna se, da je avto med kilogramskimi lahkokategorniki, čuti se, da je gibne prostornine precej, 6-stopenjski menjalnik je prava kombinacija v primerjavi s prej omenjenim 1,5-litrskim agregatom, kjer šesta prestava služila predvsem (morebitnemu) varčevanju. Zmogljivosti so solidne, v tem razredu je tudi poraba: povprečnih 7,2 litra je rezultat kombinirane avtocestne, mestne in še kakšne druge vožnje. Ni malo ali skromno, a zmore bolj rahločuten voznik skoraj zlahka doseči vsaj pol litra manjšo žejo. In če je že rahločuten do pedala za plin, mora biti tudi do dejstva, da je avto zgolj 14 centimetrov oddaljen od tal, kar zahteva previdno jemanje pločniških robov in podobnega.
***
Mazda 3 z marsičem potrjuje tisto o ‘proti vetru’. S tem tvega redčenje kupcev, še posebej tistih, ki jim je oblikovni, opremski, digitalizacijski in še kakšen minimalizem tuj. Morda pa kaže avtomobilsko prihodnost.
Janez Kovačič
***
Hvalimo
+ dobri materiali v notranjosti, kvalitetna izdelava, občutna na otip
+ široko odpiranje zadnjih vrat, kar olajša vstop v avtomobil
+ ohranitev nekaterih stikal
+ ne pretirana digitalizacija
Grajamo
– preglednost nazaj
– poraba goriva
– visok prtljažni rob
– (pre)malo informacij potovalnega računalnika
Na kratko
Mazda 3 ne bo zadovoljevala tistih, ki prisegajo na digitalizacijo, pestro opremo – serijsko ali doplačljivo –, notranje razkošje, pač pa one, ki jim je blizu japonski minimalizem oziroma zadržanost v skoraj vseh pogledih.
Cene
Mazda 3 HB e-Skyactive G140 Prime Line : 25.720 evrov
Mazda 3 HB e-Skyactive G140 Exclusive Line: 30.190 evrov
Testna Mazda 3 HB e-Skyactive G140 Exclusive Line: 30.190 evrov
(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb. Za cene obiščite uradno spletno stran zastopnika.)
Tehnični podatki
Karoserija: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev
Motor: 4-valjni – bencinski, 2.488 cm3 – največji navor 283 Nm pri 3.300/min – največja moč 103 kW (140 ‘konj’) pri 5.000/min
Pogon: 6-stopenjski ročni menjalnik – pogon na prednji kolesi – gume 215 /55 R 17
Bridgestone Turanza
Mere: dolžina 4.460 mm – širina 1.795 mm – višina 1.435 mm – medosna razdalja
2.725 mm – najmanjša razdalja od tal 140 mm – rajdni krog 11,4 m – notranja širina
spredaj: ni podatka, zadaj: ni podatka – prtljažnik 334/1.026 l – posoda za gorivo 60 l
Mase: vozilo 1.439 kg – nosilnost ni podatka – nosilnost strehe 75 kg
Zmogljivosti: največja hitrost 206 km/h – pospešek 0-100 km/h 9,5 s – poraba normno
6,0 l/100 km, test 7,2 l/100 km – izpust CO2 135 g/km
Foto: JK


































