Teden 45, 2015 Teden 45, 2015
Bilo je že zdavnaj. »V naših avtomobilih se ne bodo vrteli dizelski motorji. Nikoli.« Tako so na eni izmed predstavitev novega Porscheja zagotavljali pri... Teden 45, 2015
Če bi bil Porsche bolj načelen, bi morda imel danes zaradi afere Diesel-Gate manj težav in ne bi bilo treba začasno ustaviti prodaje dizelskega Cayenna v ZDA.

Če bi bil Porsche bolj načelen, bi morda imel danes zaradi afere Diesel-Gate manj težav in ne bi bilo treba začasno ustaviti prodaje dizelskega Cayenna v ZDA.

Bilo je že zdavnaj. »V naših avtomobilih se ne bodo vrteli dizelski motorji. Nikoli.« Tako so na eni izmed predstavitev novega Porscheja zagotavljali pri sloviti nemški avtomobilski hiši. Seveda je bil to čas, ko Porsche še ni bil v Volkswagnovem naročju in se je zdelo, da tudi nikoli ne bo. Hkrati je bil to čas, ko so dizelski motorji začeli svoj siloviti tržni pohod po evropskih trgih in navduševali kupce z varčnostjo ter vznemirljivimi zmogljivostmi.

Ampak pri Porscheju so bili prepričani, da so neprimerni za avtomobile z izrazito športno-premijskim značajem. In seveda tedaj še niso imeli Cayenna. Kako je sedaj? Cayenne je že dolga leta najbolje prodajani Porsche, ikona 911 pa avto, na katerem sloni slava hiše, katere ustanovitelj v ideološko-političnem smislu ni bil zgled kakšne izjemne pokončnosti. Najbolje med vsemi izvedenkami tega velikega športnega terenca pa gre v promet tista, ki jo poganja dizelski agregat. Prav ta motor je po trditvah ameriške agencije za varovanje okolja ‘okužen’ s sporno programsko opremo, tisto, ki potiska Volkswagen v povsem negotovo prihodnost. Ima ta zgodba kakšen nauk, pomen in vrednost? Morda to, da bi bil Porsche v nekaj manjših težavah, ko bi vztrajal pri svojem. Ampak – kako bi se bilo mogoče v vsesplošni (evropski) evforiji odreči dizelskemu pogonu in s tem množici kupcev ter posledično dobremu zaslužku? Katera pomembnejša evropska avtomobilska hiša je to zmogla?! Ne spomnim se prav nobene razen tistih, ki so bile na stranskem tiru. No, nauk je nedomiselno znan – nikoli ne reci nikoli!

Sprememba zakona o prekrških bi utegnila dokazati, da je za najbolj vztrajne prekrškarje država papirnati tiger, nadomestni zapor pa zgolj čas oziroma prostor med enim in drugim prekrškom.

Sprememba zakona o prekrških bi utegnila dokazati, da je za najbolj vztrajne prekrškarje država papirnati tiger, nadomestni zapor pa zgolj čas oziroma prostor med enim in drugim prekrškom.

Pogosto se zdi, da na tem koščku pod Karavankami ne vemo, kaj in kako. Pa ne gre le za občutek, pač pa za dejstva. Recimo, da je t.i. kaznovalna prometna politika prav tisti ‘vrtec’, v katerem se veliko dogaja oziroma se pogosto ne ve, kdo pije in kdo plača. Predvsem slednje. Enkrat levo, drugič desno, pa malo gor in navzdol. Pa bi se, če bi se malce razgledali naokoli, recimo pri naših severnih sosedih, lahko marsikaj naučili. Znano je, da so tam kazni za prometne prekrške v primerjavi s slovenskimi skoraj smešno nizke. Ampak kljub temu ni težko ugotoviti, da imajo veliko večji red kot pri nas. Težko bi rekel, zakaj je tako, a vsaj eno je nesporno: možnost, da te ‘dobijo’, je na oni strani veliko večja kot pri nas. In nič novega ni v trditvi, da si velika večina ne želi opravka s policijo – vsaj tista pametnejša … No, sedaj slovensko pravosodno ministrstvo pripravlja novelo zakona o prekrških, ki v veliki meri posega prav na področje prometa. Cilj – bolj enakopravno obravnavanje. Predlagajo, da bi sedanje polovičke pri takojšnjem plačilu kazni nadomestile tretjine. To pomeni, da bo imel kršitelj možnost prvo tretjino plačati v osmih dneh po storjenem prekršku. Prav, predlog se zdi smiseln. Bolj vprašljivo je nekaj drugega: ustavno sodišče je že pred časom odpravilo t.i. uklonilni zapor. Z njim je hotela država stalne prekrškarje oziroma tiste, ki niso plačali dolga (kazni), prisiliti k temu, da bi poravnali, kar so dolžni. Po novem naj bi uklonilni zapor nadomestili z nadomestnim zaporom. Razlika? Pri prvem je bilo tako, da je prekrškar tudi po prestanem zaporu še vedno ostal dolžnik, če ni plačal. Pri drugem bo odšel v nadomestni zapor in ko ga bo odslužil, dolga ne bo več. Kaj povedo številke? Od leta 2005 do lani je bilo neplačanih kazni za več kot 158 tisoč prekrškov, največ – 15.115 – za vožnjo brez vozniškega dovoljenja. In glej: v zadnjih desetih letih je nekdo storil nič manj kot 757 prekrškov. Torej vsak četrti ali peti dan, če malo poenostavim. Pa ne le to – državi je ostal dolžan nič manj kot 56 tisoč evrov. Slavno drugo mesto gre človeku, ki je v enakem obdobju prekršil zakon 578-krat, pri čemer je na njegovem kontu dolg v višini 35 tisoč evrov. Bronasta kolajna v tej tekmi pa gre nekomu, ki ima na vesti 538 prekrškov in je ostal dolžan visokih 30 tisoč evrov. Predlagani nadomestni zapor bo ‘vreden’ 84 evrov na dan, kar torej pomeni, da bi moral prvi s tega seznama za zapahi preživeti skoraj dve leti. Pa ne bo, kajti zapor bo lahko trajal zgolj tri mesece, s tem pa bo mogoče poplačati največ 7.560 evrov! Iz vsega tega, kar sedaj predlaga ministrstvo, bodo največji prekrškarji izšli kot veliki zmagovalci, saj bodo dokazali, da ti država nič noče. Res lep zgled za vse tiste, ki plača(m)jo vsak prekršek, pa naj gre za polovico ali tretjino. In si bodo (prekrškarski prvaki) za volanom uživaško rekli, da pijejo že, plačajo pa tako ali tako ne …

Janez Kovačič