Teden 1, 2016 Teden 1, 2016
Prihajajo tedni in tudi meseci številk oziroma statistike. Vsaj s slovenskega avtomobilskega zornega kota je bilo minulo leto (v grobem) ugodno. Načeloma vse to,... Teden 1, 2016
Lani je bil posel z novimi avtomobili na Slovenskem ugoden, kaže uradna statistika. Ampak ne pove, koliko je bilo znamenitih enodnevnih registracij ...

Lani je bil posel z novimi avtomobili na Slovenskem ugoden, kaže uradna statistika. Ampak ne pove, koliko je bilo znamenitih enodnevnih registracij …

Prihajajo tedni in tudi meseci številk oziroma statistike. Vsaj s slovenskega avtomobilskega zornega kota je bilo minulo leto (v grobem) ugodno. Načeloma vse to, kar se je zgodilo lani, potrjuje uradno statistiko oziroma trditve o gospodarskem in siceršnjem okrevanju. Lani je slovenska avtomobilska industrija ustvarila nekaj več kot 3,9 milijarde evrov prihodkov, kar je za dobrih pet odstotkov več kot leto prej. Te številke dokazujejo njen izjemen pomen, pri čemer niso v ospredju velika avtomobilska imena, pač pa nekaj manjša podjetja, ki sestavljajo pomembno tkivo avtomobilske produkcije na tej strani Karavank.

Podatkov o tem, kako je lani posloval novomeški Revoz, naša edina in seveda največja avtomobilska tovarna, ta hip še ni. Bolj ali manj pa je znano, da je bil obseg izdelave novega Twinga in Smarta vendarle precej manjši kot so upali; to je bilo jasno že ob odpravi tretje, torej dodatne delovne izmene sredi leta. Tako ali drugače, o dolenjski avtomobilski tovarni bo veliko več znanega konec tega ali v začetku prihodnjega meseca.

Ve pa se, tako kažejo podatki Jato Dynamics, kako je v letu 2015 tekel posel z  novimi osebnimi avtomobili. Prodanih je bilo malenkost manj kot 60 tisoč avtomobilov oziroma dobrih šest odstotkov več kot leta 2014. Številke so pričakovane, a je (znova) jasno, da niso točne. Sliko še vedno meglijo slovite t.i. enodnevne registracije, ‘izum’, ki mu večina uradnih predstavnikov tujih avtomobilskih tovarn na slovenskem trgu nasprotuje, a je povsem očitno, da so koristi večje od težav. Morda je afera s Volkswagnovimi dizelskimi motorji ta posel v zadnjem lanskem trimesečju nekoliko upočasnila, a je težko verjeti, da je izdihnil. In pri tem ne moreš ali vsaj ne smeš spregledati: največ avtomobilov je Slovencem prodal nemški Volkswagen (9.159), sledil pa mu je francoski Renault (8.403). Lovorika najbolje prodajanega avtomobila je šla znova Renaultu Cliu (4.368), toda med peterico najuspešnejših so bili štirje avtomobili koncerna Volkswagen …

VW je dočakal vložitev civilne tožbe v ZDA, kar pomeni, da bo moral seči globoko v žep.

VW je dočakal vložitev civilne tožbe v ZDA, kar pomeni, da bo moral seči globoko v žep.

In ko smo že pri Volkswagnu (mimo pač ne moreš kar tako): nemški avtomobilski velikan je takoj po novem letu iz ZDA dobil lepo ‘darilo’ – vložitev civilne tožbe. Še precej časa ne bo znano, koliko bo moral nemški avtomobilski velikan odšteti, da bo znova čist in neoporečen. V igri so zelo raznolike številke oziroma vsote, toda ni povsem izključeno, da bo moral zgolj za poravnavo škode v tem primeru odšteti kakšnih 18 milijard dolarjev, kar seveda ni in ne more biti mačji kašelj. Pri vsem tem je (znova) zanimiva pravna in siceršnja kultura obnašanja v primeru, ko te dobijo s spuščenimi hlačami – kot se je to zgodilo VW. Koncern je takoj po objavi novice, da so ameriške oblasti vložile civilno tožbo, sporočil, da »bo še naprej tesno sodeloval z vsemi, ki raziskujejo dogodke v ZDA«. Ko bi bilo enako ali približno podobno na tej strani, še posebej pa na ‘sončni strani Alp’, bi si lahko rekli, da smo že na konju. A se zdi, da smo na kljusetu, ki se nekako navaja na življenje s slamo, pa bo vendarle storilo žalosten konec!

Ko pregloboko pogledaš v kozarec in greš na cesto, lahko na Slovenskem računaš na vrsto olajševalnih okoliščin.

Ko pregloboko pogledaš v kozarec in greš na cesto, lahko na Slovenskem računaš na vrsto olajševalnih okoliščin.

Koliko je vredno človeško življenje ni le eno izmed bistvenih etično-pravnih vprašanj, ki ne pozna dokončnega odgovora, se pa vedno znova ujame v dogodke vsakdanjika. Takole gre: sredi poletja, sredi belega dne in sredi prehoda za pešce pijani voznik (2,39 promila alkohola v krvi!) v Kočevju zbije dva človeka. Ni jima pomoči, umreta na kraju nesreče. Po skoraj petih letih (zgodilo se je 2010.) pravdanja na sodišču ugotovijo, da je bil voznik v kritičnem trenutku zaradi popivanja oziroma pijanosti neprišteven. Prav ugotovljena neprištevnost bi ga skoraj rešila zapora, vendar pa je sodišče menilo, da je kljub vsemu kriv. Ne za kaznivo dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu, za kar bi lahko odsedel 12 let, pač pa za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti! Tako je dobil pet let in pol, povrh bo dve leti ob vozniško dovoljenje, mu pa ne bo treba plačati stroškov kazenskega postopka … Če malce poenostavim – malomarnost ni nekaj, kar ti vedno povzroča težave. Je (tudi) prednost, odrešilna okoliščina. Na Slovenskem tako očitna in tako priljubljena, da je lani policija ustavila več kot 10 tisoč vinjenih voznikov – polovica od teh bi, če bi ukrepali tako, kot bi bilo prav, morala na treznjenje v zapor ali kamorkoli drugam. Vprašanje, koliko sta vredni dve človeški življenji, ostaja še naprej v domeni filozofije.

Janez Kovačič