
Rupert Stadler, prvi mož Audija, je moral v zapor.
To ni bila strela z jasnega, a je šok precejšen: Rupert Stadler, 55-letni izvršni direktor ingolstadtskega Audija, je v zaporu. Razlog je znan, kajti Stadler je bil vse od začetka škandala Diesel-Gate med tistimi, ki naj bi o vsem skupaj veliko vedeli, pa tega doslej ni priznal.
Nemški preiskovalni organi so pojasnili, da je Stadler od ponedeljka naprej v zaporu zaradi nevarnosti prikrivanja in uničevanja dokazov. Ta hip je to najvišje rangirani uslužbenec Audija oziroma koncerna Volkswagen (VW), ki je pristal za rešetkami.
Šok je nedvomno velik, kajti Stadler je na čelu Audija vse od leta 2007. Ob tem je zanimiva podrobnost, in sicer, da je bil do tedaj vodja osebja dr. Ferdinanda Piëcha, človeka, ki je bil dolgo na čelu koncerna VW in naj bi bil po mnenju številnih prav tako odgovoren za Diesel-Gate. Takoj po aretaciji sta se sestala nadzorni svet Audija in najvišji predstavniki Volkswagna, vendar se po šestih urah sestankovanja niso mogli dogovoriti, da bi na hitro in začasno na Stadlerjevo mesto imenovali 56-letnega Brama Schota, vodjo prodaje pri Audiju. Kasneje se je to vendarle zgodilo, Stadlerja pa so začasno suspendirali.
Očitno je, da se je koncern znašel na točki, ko bo moral (znova) ukrepati – tako ali drugače. Nemški preiskovalni organi so zanikali, da naj bi se za aretacijo Stadlerja odločili na pobudo ali željo ameriških oblasti, ki sicer v zvezi z afero preiskujejo dejavnost devetih sedanjih in nekdanjih zaposlenih v VW. Takoj po objavi Stadlerjeve aretacije se je vrednost Volkswagnovih delnic znižala za tri odstotke, kar je največji padec med t.i. evropskimi ‘blue chipi’. In še naprej ostaja odprto vprašanje: ali sta dr. Martin Winterkorn, nekdanji prvi mož koncerna VW, in dr. Ferdinand Piech, prav tako nekdanji predsednik nadzornega sveta VW, res tako čistih rok, kot trdita?
***

Carlos Gson je podaljšal svoj mandat za štiri leta, toda njegova dolgoročna plača bo po novem odvisna tudi od prodaje električnih avtomobilov.
Carlos Ghosn, vodilni pri zvezi Renault-Nissan-Mitsubishi, vendar z zelo različnimi funkcijami, si je pred nekaj dnevi zagotovil nov štiriletni mandat. Toda hkrati se bo nekoliko spremenila tudi njegova plača, kajti po novem bo v kar precejšnji meri odvisna od prodaje električnih avtomobilov.
Pred nedavnim je Ghosn operativno vodenje Renaulta prepustil Thierryju Bolloreju, prav zaradi tega pa je moral pristati na 19 odstotkov nižjo plačo, ki jo dobi pri tej francoski avtomobilski tovarni. Delničarji so tako ali tako prepričani, da je preplačan, saj dobi denar tudi za vodenje Nissana in Mitsubishija. Hkrati z znižanjem plače za letošnje leto bo Ghosn na račun svoje dolgoročne pogodbe dobil tudi manj delnic, kot je bila sprva dogovorjeno, in sicer 80 tisoč namesto 100 tisoč.
Toda še nekoliko bolj je zanimiva odločitev, da bo 30 odstotkov njegove dolgoročne plače po novem odvisne od prodaje električnih avtomobilov. Renault je lani prodal 36 tisoč električnih vozil oziroma okoli 10 tisoč več kot leto prej. No, če se posel z ‘električarji’ ne bo v celoti posrečil, bo s preostalim denarjem že nekako preživel …
***

Porsche je kupil 10-odstotkov hrvaškega podjetja Rimac Automobili. Dobra naveza, ni kaj.
Na Hrvaškem so vse doslej obžalovali, da nimajo ‘svoje’ avtomobilske tovarne – ko jo pa že imajo Slovenci, da o Srbiji niti ne govorimo. Zdi se, da jih je še bolj motilo dejstvo, da so za avtomobilsko industrijo nezanimivi. Ampak sedaj je drugače.
Nemški Porsche je pred nedavnim postal 10-odstotni lastnik podjetja Rimac Automobili. To je znano kot izdelovalec super hitrih električnih avtomobilov in sestavnih delov za tovrstna vozila. Na letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu so predstavili električni avtomobil C Two z 2.000 ‘konji’; vozilo zmore največ 412 ilometrov na uro, doseg z enim polnjenjem baterije pa naj bi bil kar 650 kilometrov. Pri Porscheju pravijo, da ima Rimac tako rekoč izjemen potencial in da načrtujejo »tesno sodelovanje v obliki razvojnega partnerstva«.
Sedaj bi naši južni sosedje smeli biti zadovoljni, kajti naveza Rimac-Porsche pa res ni kar tako …
Janez Kovačič








