Avtomobilski teden 26, 2021 Avtomobilski teden 26, 2021
Električna ločnica v EU Tako kot je nekoč Winston Churchill na nekem predavanju v ZDA takoj po drugi svetovni vojni dejal, da se razteza... Avtomobilski teden 26, 2021

Ko gre za električna polnilna mesta, je daleč pred vsemi Nizozemska.

Električna ločnica v EU

Tako kot je nekoč Winston Churchill na nekem predavanju v ZDA takoj po drugi svetovni vojni dejal, da se razteza železna zavesa od Baltika do Jadrana, tako se tudi sedaj zdi, da obstaja zavesa med zahodnim oziroma bolj razvitim delom Evropske unije in preostalim delom tedaj, ko gre za polnilno infrastrukturo za električna vozila. In če bo šlo tako naprej, kot kaže sedaj, se bo razlika zgolj povečevala.

Po podatkih evropskega avtomobilskega združenja Acea je nekako 70 odstotkov električnih polnilnih mest (EPM) zgolj v treh državah EU: na Nizozemskem, v Franciji in Nemčiji. Paradoks je v tem, da vse tri omenjene države predstavljajo zgolj 23 odstotkov ozemlja EU. Največ EPM je na Nizozemskem, in sicer kar 66.665, v Franciji jih je 45.751 in v Nemčiji, najpomembnejši in gospodarsko najbolj razviti državi unije, 44.538. Čeprav tovrstna ločnica ni povsem primerljiva z ozemeljsko delitvijo med zahodnim in vzhodnim delom EU oziroma tistim, kar je nekoč predstavljala slovita Chruchillova železna zavesa, je bolj ali manj očitno, da v tem pogledu očitno zaostajata vzhodni in tudi južni del povezave.

Med petimi državami EU, kjer je polnilnic največ, so ob treh zgoraj omenjenih še Italija, ki ima na svojem ozemlju dobrih 13 tisoč polnilnic in Švedska, kjer jih je 10.370. Med petimi državami, kjer je posejanost z EPM najskromnejša, so Ciper (zgolj 70 EPM), pa Malta (96), Litva (174), Bolgarija (194) in Grčija, kjer jih imajo 275. To so po drugi strani tudi manjše ali celo najmanjše članice EU. Glede na te podatke ima Nizozemska 29,7 odstotka vseh EPM, v Franciji jih je 20,4 in v Nemčiji 19,9 odstotka. Po svoje je zanimiva, po drugi strani pa precej absurdna primerjava med Nizozemsko in Romunijo. Ta je po površini trikrat večja od Nizozemske, toda tisti, ki imajo tam električne avtomobile, imajo na razpolago vsega 493 polnilnih mest oziroma 0,3 odstotka vseh v EU. Toda po drugi strani so velike razlike tudi med največjimi, gospodarsko najbolj razvitimi in sicer najpomembnejšimi članicami EU, pri čemer to ne sovpada z zgoraj omenjeno nekdanjo železno zaveso.

Poučen primer je v tem pogledu naša zahodna soseda Italija. Čeprav imajo več kot 13 tisoč EPM, je to vsega 5,8 odstotka vseh v EU. In kje je v tem pogledu Slovenija? Precej na repu, pri čemer drži, da iz podatkov Acea ni mogoče natančno razbrati, koliko EPM naj bi bilo pri nas. Je pa razmerje med deležem ozemlja v EU in številom EPM izrazito negativno oziroma bi morali imeti v tem pogledu vsaj še enkrat toliko električnih polnilnih mest, kot jih imamo.

Prav zaradi tega tako Acea kot že nekaj časa tudi EU oziroma evropska komisija poudarja potrebo po hitrejši in obsežnejši gradnji električne polnilne infrastrukture – če hočemo doseči okoljske cilje, ki naj bi jih v tem pogledu najbolj in najlaže zagotovili električni avtomobili. Kot ugotavljajo pri omenjenem združenju, naj bi za uresničitev zahteve o 50-odstotnem znižanju avtomobilskih izpustov CO2 do leta 2030 v EU potrebovali vsaj šest milijonov EPM – sedaj jih je vsega 225 tisoč …

***

Takole v novomeškem Revozu sestavljajo baterije za električnega Twinga.

Renault: skoraj vse v elektriko

Na začetku leta je francoski Renault, ki je še vedno sestavni del zveze Renault-Nissan-Mitsubishi, pri čemer še vedno ni jasno, kaj vsi trije partnerji od te povezave pravzaprav pričakujejo, predstavil svoj strateški načrt Renaulution. Z njim je relativno še vedno sveži prvi človek francoske tovarne – to je postal 1. julija lani – Luca de Meo postavil temelje prihodnjega razvoja. Tedaj je bilo napovedanega veliko. Del tega, kar je oziroma so napovedali, so predstavili te dni.

Tokrat je luč sveta ugledala strategija na področju električnega pogona, ki tako kot pri večini avtomobilskih hiš predstavlja prihodnje bistvo. Tovarna je sklenila dve pomembni partnerstvi. S podjetjem Envision AESC so se dogovorili o gradnji t.i. giga tovarne v Douaiju, v neposredni bližini Renault ElectricCityja. Kot je dogovorjeno, naj bi do leta 2024 zgradili tovarno z zmogljivostjo 9 gigavatnih ur (GWh), pri čemer naj bi se zmogljivost do leta 2030 povečala na 30 GWh. Envision AESC je namreč t.i. akumulatorska veja globalnega podjetja zelene tehnologije Envision Group. Investicija naj bi bila vredna nič manj kot dve milijardi evrov, tam pa naj bi ali bodo nastajali akumulatorji z nizkim ogljičnim odtisom. Predvideno je, da bo ta projekt prinesel delo okoli 2.500 ljudem.

Drugo partnerstvo je Renault sklenil s podjetjem Verkor, ki se prav tako ukvarja z izdelavo akumulatorjev/baterij za električna vozila. Predvideno je, da bo Renault postal solastnik Verkorja (njegov delež naj bi bil 20-odstoten), skupaj pa bodo razvijali visokozmogljive akumulatorje za vozila razreda C in avtomobile Alpine. Kot napovedujejo, bo s tem dobilo delo 1.200 ljudi. V prvi fazi bodo tako financirali center za raziskave in razvoj in pilotno linijo za izdelavo prototipov, v drugi pa naj bi do leta 2026 zgradili še eno giga tovarno za izdelavi visokozmogljivih akumulatorjev. Tako torej – pri Renaultu je električna avtomobilska prihodnost povsem nesporna …

Janez Kovačič