Standardi Standardi
Pokvaril se vam je vijak. Nekje. Morda se je od rje prelomil pri vijačenju, morda ste mu nerodno z izvijačem poškodovali glavo, karkoli. Vzeli... Standardi

Pokvaril se vam je vijak. Nekje. Morda se je od rje prelomil pri vijačenju, morda ste mu nerodno z izvijačem poškodovali glavo, karkoli. Vzeli ste ga s seboj v Merkur in dobili novega za drobiž. Rešeno.

Ste se kdaj vprašali, kaj stoji za tem? Za tem stojijo tisočletne izkušnje pri strojegradnji in kot njihova posledica standardizacija. Nekdo si je omislil navoj, drugi je določil materiale za vijake, tretji obliko glave, četrti utor v glavi za pri-/odvijanje in peti dolžine vijakov. Zato je možakar z druge strani pulta odšel za minutko med police ter našel pravega in zato ste zanj odšteli drobiž. Porabili ste 20 minut svojega časa in to celo v nedeljo.

Standardi so dobri za vse strani: za konstrukterje, ki lahko posežejo po elementih, ne da bi se morali truditi tudi z oblikovanjem ter s preračunom le-teh, za izdelovalce, ki lahko izdelavo avtomatizirajo in s tem pocenijo, na koncu pa tudi za kupce, kot je razvidno iz zgornjega primera.

Standardizirani niso samo vijaki, so bili pa verjetno med prvimi tovrstnimi elementi. Standardizirani danes tudi niso le izdelki, temveč tudi postopki, procesi in še kaj. Standardi obstajajo, da so stvari med seboj kompatibilne in primerljive.

Domnevam, da je bilo na nekem inštitutu ali morda na neki univerzi: nekdo ali neka skupina ljudi je predpisala standard merjenja porabe avtomobila. Potem ga je EU določila za edinega merodanjega in ga predpisala kot obvezni spremljajoč podatek pri vsakem prodanem avtomobilu. Zdaj je standard NEDC (https://www.avtofil.si/poraba-goriva-tehnicno/) že nekaj časa tu in zato lahko med seboj primerjate porabe različnih avtomobilov.

Slišim, da nihče ne porabi toliko, kot navajajo tovarne. Prvič, to ni res; nekateri vozniki v resnici porabijo (približno) toliko, je pa res, da jih ni prav dosti takšnih. Prepogosto slišim tudi, da je standard slab in da bi moral biti spisan tako, da bi dal rezultat resnične porabe avtomobila. He he. Aja? Kakšna pa je resnična poraba goriva? Vzemimo en avto, naj bo to A. A porabi več (ali manj) na severu, v srednjem pasu ali na ekvatorju. Kje naj izmerimo? V srednjuem pasu? Zakaj pa ravno tam? Vsi s severa in z juga se bodo pritoževali še naprej. Naprej: naj določimo standard tako, da bodo zadovoljni Sicilijanci, Švicarji, Britanci ali Litvanci? Naj določimo standard tako, da bodo zadovoljni Parižani ali tisti iz podeželja brez semaforjev? Naj bo zadovoljen Hans ali Fritz? Naj bo zadovoljna Penélope v lepem sončnem, a svežem dnevu ali naj bo Penélope zadovoljna v hladni zimi? Naj bo zadovoljen Goran v času, ko je v službi napredoval in dobil večjo plačo ali isti Goran leto kasneje, ko so ga odpustili iz službe?

Ja, vse našteto vpliva na porabo goriva. Kdor se vozi vsak dan po isti poti celo življenje, porabi spomladi manj kot poleti in pozimi. Nekateri se vozijo pretežno v mirujočem prometu velemesta, drugi po podeželski cesti in tretji po nemški avtocesti brez omejitev.Torej? Kateri je zdaj pravi standard?

Nekoč sem bil v skupini, kjer je 6 voznikov vozilo 6 avtomobilov 6-krat po istem krogu. Dobili smo 6 porab za 6 avtomobilov in porabe so bile med seboj hudo različne, čeravno smo vozili bolj ali manj v koloni eden za drugim. Na okoli 80 kilometrov dolgi progi smo namerili tudi za več kot liter razlike med vozniki v istem avtomobilu! In to pri enaki povprečni hitrosti. Torej?

Vsak ima pravico, da z nekim standardom ni zadovoljen. Ima pa tudi možnost, da sestavi konkreten predlog boljšega standarda in se šele potem, ko bo nezanemarljivo število strokovnjakov z njim strinjalo kot idealno zamenjavo za obstoječega, odgovorni pa ga ne bodo hoteli sprejeti, prične upravičeno razburjati.

Tudi meni standard NEDC ni všeč; ne sicer zato, ker kot voznik ne porabim toliko, kot navaja (kar pa tudi prejšnji ni in oni še prej tudi ne), temveč zato, ker vsebuje nekaj neživljenjskih nesmislov. Ampak primerjam pa vseeno lahko, saj gre pri primerjavi za odstotke (A porabi 15 odstotkov manj kot B, naprimer), ne za konkretne litre na 100 kilometrov.

Zanimivo je, kako so se ljudje pred 30 leti razburjali, če nek avtomobil do 100 kilometrov na uro ni pospešil v 10,3 sekunde, kot je bilo navedeno, ampak v 10,6. Danes večino zanima samo poraba. Okej, razumem in sprejmem. Me pa bega: zakaj je ogromno ljudi nakurjenih proti standardom, ki so tehnično povsem korektni; ko pa je javno ugotovljeno, da neki proizvajalec laže pri navedbah, si upajo dvigniti glas le »neumni« Američani?!

Vinko Kernc