Avtomobilski teden 42, 2025

Diesel-Gate dobiva nadaljevanje v Veliki Britaniji.

Na Otoku obujen škandal Diesel-Gate

Avgusta letos je minilo deset let od odkritja afere Diesel-Gate, gotovo največjega škandala v zgodovini avtomobilizma. Koncern Volkswagen (VW), ki ga je zakuhal, je doslej za različne odškodnine, kazni in še marsikaj drugega plačal več kot 30 milijard evrov. Po vsej verjetnosti številka še ni dokončna, saj nekateri procesi oziroma tožbe proti VW še niso končane. Hkrati se je na sodišču v Londonu začel proces, ki znova aktualizira Diesel-Gate.

V britanski prestolnici se je na zatožni klopi znašlo nekaj avtomobilskih tovarn, ki, kot je zapisano, »so se raje odločile za goljufijo, kot pa da bi se držale zakonov.« Odvetniki v tem primeru zastopajo okoli 1,6 milijona oškodovancev. Nedvomno bo proces dolg, saj gre za veliko skupino tistih, ki so prepričani, da so imeli škodo zaradi vsega tistega, kar je povzročil oziroma prinesel Diesel-Gate. Ta hip še ni znano, katere tovarne so se ali se bodo znašle na zatožni klopi. Gotovo pa je pomembno tudi dejstvo, da se je proces začel v Veliki Britaniji, ki ni več članica Evropske unije (EU), saj je tam teža oziroma pomen avtomobilske industrije veliko večji kot na Otoku.

Zanimivo je tudi, da se v Nemčiji še vedno ni končal proces proti dr. Martinu Winterkornu, ki je bil v času izbruha škandala prvi človek korporacije. Proces se vleče že nekaj let, doslej je bil pogosto prekinjen zaradi domnevne bolezni Winterkorna. Bistvo njegove obrambe je trditev, da ‘ni vedel’. V tem času je bilo na zaporne kazni obsojenih nekaj nižje rangiranih ljudi v koncernu VW, pa tudi nekdanji direktor Audija Rupert Stadler, ki jo je odnesel z denarno kaznijo. Tako ali drugače, rep škandala bo opletal še dolgo časa.

***

Benedetto Vigna – ne obljubljamo nekaj, kar ne moremo izpolniti.

Ferrari zadržan do elektrike

Prejšnji teden Porsche, ta teden tudi Ferrari, ikona, ki kot samostojna znamka, čeprav je sestavni del Fiata oziroma Stellantisa, kotira na milanski borzi. Ko je vodstvo Ferrarija objavilo finančne oziroma poslovne načrte tja do leta 2030, je vrednost delnice padla za več kot 16 odstotkov. Tržna kapitalizacija tovarne iz Maranella (vrednost delnice krat njihovo število) se je zaradi tega zmanjšala za nič manj kot 13,5 milijarde evrov. Zakaj se je to zgodilo? Ker so prihodnji načrti manj ambiciozni, kot so bili, in ker so tisti, ki so povezani z elektrifikacijo Ferrarijev, bolj previdni oziroma zadržani.

Benedetto Vigna, izvršni direktor Ferrarija, je vse skupaj komentiral takole. »Videti je, da je trg pričakoval več. Toda naša naloga je, da ne obljubljamo nekaj, česar ne moremo uresničiti.« Poslovni načrt tja do leta 2030 je namreč precej drugačen od tistega, ki ga je tovarna predstavila leta 2022. Po novem naj bi bil delež avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem približno 40-odstoten, prav toliko naj bi bilo hibridov, medtem ko bi bilo vse ostalo namenjeno električnim Ferrarijem. Pred tremi leti so bili v ospredju električno gnani bolidi, sledili so jim hibridi, medtem ko naj bi bilo pogonskih klasikov zgolj okoli 20 odstotkov. Do leta 2030 naj bi v povprečju predstavili po štiri nove modele, toda električno gnani Ferrari (sedaj je na voljo priključni hibrid SF90 Stradale) bo tržno luč ugledal šele leta 2028. Videti torej je, da vsaj borzi novi načrti slovite hiše ne ustrezajo, a bi bilo verjetno bolj prav zapisati, da se zgolj prilagajajo realnosti.

***

Jeep Compass se iz Kanade seli v ZDA.

Stellantis bo investiral v ZDA

Evropsko-ameriški koncern Stellantis je že nekaj časa v težavah. Vzroki so različni, gotovo je to vsaj deloma tudi posledica nedavne zamenjave na vrhu skupine, vsekakor pa je nesporno, da je ameriški oziroma trg v ZDA za skupino skoraj izjemnega pomen. Končno se ve, da je sestavni del skupine tudi FCA oziroma Fiat Chrysler Automobiles.

Stellantis se težav loteva na različne načine. Bolj ali manj je znano, da ima skupina velike težave v Italiji, saj je Fiat njen pomemben del. Težave niso nove, znane so že iz časov, ko je bil na čelu FCA Sergio Marchionne, potem pa so se nadaljevale tudi znotraj Stellantisa. Koncern se seveda prilagaja tudi ameriški oziroma Trumpovi carinski politiki, kar razburja kanadske oblasti. Pred nedavnim so namreč sporočili, da bodo izdelavo Jeepa Compassa (Jeep je znotraj skupine Chrysler) iz kanadskega Bramptona preselili v ameriško zvezno državo Illinois. To je del načrta, po katerem naj bi v ZDA začeli izdelovati pet novih avtomobilov, vrednost investicije pa naj bi bila kar 13 milijard dolarjev. V vsakem primeru gre za veliko naložbo, s tem pa se hoče Stellantis izogniti ameriškim carinam. Kot pravijo, jih bodo te zgolj v letošnjem letu stale kar 1,7 milijarde dolarjev. Odločitev o selitvi proizvodnje Compassa je negativno odmevala v Kanadi, kjer pravijo, da je odločitev Stellantisa ‘nesprejemljiva’. Vprašanje je predvsem teoretično – kaj lahko storijo?!

Janez Kovačič