Avtomobilski teden 48, 2017

Daimler AG je zavrnil kitajsko ponudbo, Slovenija oziroma Maribor si kaj takšnega ne moreta privoščiti.

Pred dnevi je v teh krajih odjeknila novica o tem, da nameravajo kitajski investitorji v obnovo, razširitev in modernizacijo mariborskega letališča vložiti nič manj kot 600 milijonov evrov.

Kakšnih 400 kilometrov vzhodno, in sicer v madžarski prestolnici, je bilo prav tedaj tudi srečanje vzhodno in srednjeevropskih držav s predstavniki Kitajske. Ta, moralo bi biti že dovolj znano, si prizadeva za t.i. svilno pot. V teh načrtih, katerih osnovni namen je razširitev gospodarskega sodelovanja z evropskimi državami, a je zraven še marsikaj drugega, naj bi imela svojo vlogo tudi Slovenija.

Sredi tedna pa je iz nemškega Stuttgarta, prav tistega, kjer domuje sloviti Daimler AG in z njim še bolj sloviti Mercedes-Benz, pricurljala vest, da je nemški avtomobilski koncern zavrnil ponudbo kitajske avtomobilske grupacije Geely. Ta si je želel kupiti petodstotni delež, pri čemer ga najbolj zanima Daimlerjeva tehnologija električnih avtomobilov. V Stuttgartu so ponudbo gladko zavrnili, pri čemer ni ostalo skrito, da so si Kitajci želeli delež, vreden nekako 4,3 milijarde evrov, pridobiti v okviru t.i. delniškega popusta. A je očitno, da to ni bil edini razlog, da je snubitev propadla.

Daimler AG je že dolgo povezan s prav tako kitajskim BAIC Motor, ki je zanje, tako v Stuttgartu, »najpomembnejša naložba in partner na Kitajskem«. Pred nedavnim sta partnerja sporočila, da bosta skupaj vložila dobrih 700 milijonov evrov v razvoj električnih baterij in izdelavo električnih avtomobilov na Kitajskem. Že dolgo ni nobena skrivnost, da si Kitajska zelo prizadeva zmanjšati škodljivi vpliv cestnega prometa in se zato zavzema za razvoj alternativnih pogonov, torej tudi električnih avtomobilov. Gotovo ob vsem tem ni zanemarljivo, da je Geely lastnik švedskega Volva (leta 2010 je zanj odštel 1,7 milijarde evrov), ki je tudi konkurent nemški avtomobilski hiši. Sicer pa, so bili vljudni Nemci, izvolite kupiti naše delnice na prostem trgu, torej na borzi po cenah, ki veljajo za vse.

Kitajci so dobili germansko avtomobilsko košarico, Maribor in Slovenija si je skoraj ne more privoščiti. A se zdi, da prav resne nevarnosti, da bi se uresničila, kljub vsemu le ni …

***

Ruske Lade bodo znova pripeljale na Kubo, a jih bo zgolj za vzorec.

Kuba je ta teden obeležila obletnico smrti Fidela Castra povsem mirno in zdi se, da tudi nič pretirano žalostno. Morda je bilo nekaj več veselja ob sporočilu, da bo ruska tovarna AvtoVAZ, ki je v lasti francoskega Renaulta in znana po avtomobilih znamke Lada, znova začela prodajati svoja vozila na tem največjem karibskem otoku. Ampak če ga je kaj bilo, je gotovo usahnil tisti hip, ko je postalo jasno, da bo šlo za vsega 344 Lad, ki jih bodo namenili deloma državi deloma turističnim podjetjem.

AvtoVAZ je zadnje Lade poslal čez Atlantik leta 2005. Znano je, da je Kuba pravi eldorado za ljubitelje ameriških avtomobilskih klasikov iz štiridesetih in petdesetih let prejšnjega stoletja. Prodaja oziroma uvoz novih osebnih avtomobilov je že dolgo strogo načrtovana oziroma kontrolirana in zato niti ni nenavadno, da pride na 1.000 Kubancev vsega 20 osebnih avtomobilov. Pred nekako tremi leti so se predpisi glede uvoza avtomobilov nekoliko zrahljali, a je seveda jasno, da si lahko novo tuje vozilo – domače industrije pač ni – omislijo zelo redki. Ob tem je AvtoVAZ sporočil, da so Kuba oziroma države Latinske Amerike zanj najpomembnejši tuji trg.

Sicer pa – ne tako premožni Američani so pred časom oziroma pred izvolitvijo The Donalda, našega zeta, ki je znova zaostril odnose s Kubo, hodili tja zdravit in bili navdušeni nad strokovnostjo ter učinkovitostjo kubanskega zdravstvenega sistema …

***

PSA zahteva od GM odškodnino, ker naj bi jih v procesu nakupa Opla in Vauxhalla menda zavajali.

Letos se je na evropskem in tudi svetovnem avtomobilskem zemljevidu zgodila ena največjih sprememb tisti hip, ko se je francoski koncern PSA (Peugeot, Citroën) odločil kupiti GM Europe (Opel, Vauxhall). Francozi so Američanom zanj odšteli 1,3 milijarde evrov. Komentarji so bili različni in predvsem zelo nasprotujoči si – za nekatere je bil to nakup stoletja, drugi so menili, da si je GM s tem znebil velikega bremena. Sedaj, dobrega pol leta po poslu, hoče PSA nazaj 600 do 800 milijonov evrov kupnine.

PSA namreč ugotavlja, da Oplovi motorji – ni bilo povedano, ali dizelski ali bencinski ali kar oboji – ne bodo ustrezali zahtevam Evropske unije glede izpustov CO₂, ki bodo začeli veljati leta 2021. To pomeni, pravijo pri PSA, da bodo morali te motorje hitreje, kot so načrtovali, opremiti s svojo tehnologijo in to ne bo poceni. Zato zahtevajo nazaj del kupnine. EU bo namreč čez dobra tri leta uvedla zahtevo, po kateri bo smel biti povprečen izpust CO₂ vseh avtomobilov 95 g/km, medtem ko je sedaj dopustno povprečje 130 g/km. Gre seveda za velik premik oziroma okoljsko zahtevo, ki je ni mogoče izpolniti kar mimogrede. Tudi kazni ne bodo kar tako, kajti za vsak prekoračen gram pri vsakem vozilu bodo morale tovarne plačati 95 evrov in to bo lahko šlo v milijone. Pri PSA sedaj pravijo, da so jih Američani pri pogajanjih o nakupu Opla oziroma Vauxhalla zavedli in zato zahtevajo odškodnino – tako, kot je menda zapisano v pogodbi. In utegne se zgoditi, da so ali bodo imeli prav oni, ki so bili že na začetku prepričani, da je bil nakup GM Europe pravzaprav flop stoletja.

Janez Kovačič