Avtomobilski teden 21, 2018

Hamburg je prvo nemško mesto, ki omejujejo promet vozil z dizelskimi motorji.

Nekatere reči se zgodijo hitreje in predvsem tam, kjer se ne zdi zelo verjetno. Denimo v Nemčiji.

Ko je februarja administrativno sodišče v nemškem Leipzigu odločilo, da lahko nemška mesta sama oziroma po svoji presoji uvedejo omejitve za določeno vrsto vozil – v mislih so bili predvsem avtomobili z dizelskimi motorji –, se je zdelo, da bo to predvsem načelna odločitev. Največja oziroma najbolj avtomobilsko razvita evropska država, v kateri vsak šesti ali sedmi zaposleni dela v avtomobilski industriji, si naj ne bi ‘privoščila’ odločitve, ki bi ji izrazito škodovala. Pa se je zgodilo prav to oziroma tudi to, da so se v prve vrste tistih, ki se zelo zavzemajo za omejitev prometa z dizelskimi (in drugimi) avtomobili zaradi dušikovih oksidov, postavila izrazito ‘avtomobilska’ mesta, denimo Stuttgart. Tam domuje germanska avtomobilska srebrnina, torej Mercedes-Benz in Porsche. Ampak vse je prehitel pristaniški Hamburg.

Kot kaže, bodo v tem drugem največjem nemškem mestu že 31. maja zaprli dve najbolj okoljsko ogroženi ulici. Mestne oblasti so sporočile, da bodo namestile okoli 100 prometnih znakov oziroma označile alternativne poti. Prepoved ne bo veljala za stanovalce, dostavna in druga vozila, tudi ne za vozila mestnega prometa ipd. Tako – začelo se je in sedaj ni več vprašanje, ali bo ali ne bo, ampak le kdaj in kje.

***

Porsche mora odpoklicati okoli 60 tisoč Macanov in Cayennov z dizelskimi motorji Euro6. Le zakaj?!

Rep je dolg in zelo otepa. Čuti ga tudi Porsche.

Nemški prometni urad KBA je od te slovite avtomobilske hiše, ki velja za najbolj dobičkonosno in katere produkcija zadnja leta že presega številko 200 tisoč – zato je ni več mogoče jemati kot butične –, zahteva odpoklic 60 tisoč Macanov in Cayennov. Kot trdijo, so tudi v njihovih dizelskih motorjih, gre za šest- in osem-valjnike okoljskega standarda Euro6, našli programsko opremo za goljufanje pri merjenju izpustov dušikovih oksidov. To so zvečine avtomobili, ki jih je tovarna prodala v Evropski uniji.

Te agregate Porscheju dobavlja hišni Audi, prav tako sestavni del največjega nemškega avtomobilskega konglomerata Volkswagen (VW). Že precej časa je jasno, da afera Diesel-Gate ni le izjemno velik finančni zalogaj za korporacijo, pač pa tudi, da škoduje imidžu tudi tistih tovarn, ki imajo zgolj to ‘nesrečo’, da so lastniško in posledično produkcijsko vezana na VW. Po drugi strani pa se morda pri Porscheju še spomnijo, kaj so trdili pred kakšnimi dvajsetimi leti – da se v njihovih avtomobilih nikoli ne bodo vrteli dizelski motorji. Vprašanje, ali jim je kaj žal, da niso ostali pri svojem, bi bilo nedostojno …

***

Američani očitno resno razmišljajo o carinah na uvožene avtomobile. Vsekakor ne prvič.

Je pač tako, da je dogajanje na domačem parketu zvečine podrejeno zgolj politiki in seveda prihajajočim volitvam. Fokus je zaradi tega bolj usmerjen na tuje – in tam se dogaja.

Po nalogu Donalda Trumpa so ameriške oblasti začele ugotavljati, kolikšen je pomen ameriške avtomobilske industrije za nacionalno varnost. Med vrsticami to pomeni, da bodo ugotovili tisto, kar je znano že dolgo – da je tako pomembna, da jo je treba zaščititi. Posledice? Uvedba zaščitnih carin, torej nekaj takšnega, kot je ameriška administracija že predlagala, pa (še) ne uvedla pri zaščiti ameriške industrije jekla in aluminija. Kitajska se je, tako se zdi, z dodanimi dogovori izvlekla iz tega embarga, Evropa ne ali vsaj dokončno še ne. In seveda so se najprej oglasili Nemci.

Predsednik nemške gospodarske in industrijske zbornice je bil mnenja, da je to pravzaprav provokacija. ZDA so namreč za nemške avtomobilske tovarne drugi največji trg, prva je seveda Kitajska, in tam z avtomobili in s sestavnimi oziroma nadomestnimi deli zaslužijo zelo veliko. Nemci so izračunali, da bi dodatne carine na tuje oziroma nemške avtomobile povzročilo strošek v višini šest milijard evrov. To ne bi škodovalo le tujim avtomobilskim tovarnam, pač pa tudi ameriškim kupcem, saj se bodo tuji avtomobili podražili. Nemci so seveda dodali še marsikaj, denimo tudi to, da so nemške avtomobilske tovarne v ZDA ustvarile veliko delovnih mest in investirale ogromno denarja. Predsednik zbornice pa je bil še bolj piker: videti je, je dejal, da se ZDA odmikajo od proste in pravične trgovine. Domači, torej ameriški izdelovalci avtomobilov, se seveda še niso oglasili …

Janez Kovačič