Renault Captur dCi 90 Helly Hansen
Testi 24/04/2015 Vinko Kernc

Oblečen v močno in opazno rdečo kovinsko barvo in olišpan z nekaterimi dodatki deluje še bolj privlačno, nekako šik. Je zaradi dodatka HH bolj po ženskem okusu? Morda.
Francosko-norveška kombinacija
Je še vedno čas lanskih (prodajnih) številk, zato galska avtomobilska hiša sme in mora biti zadovoljna s tistim, kar se je posrečilo Capturju v letu, ki je že pozabljeno. Je med petimi najbolje prodajanimi Renaulti. Tržno navdušenje je očitno in potrjeno, naj ga poveča še varianta, ki so ji dodali slovito norveško ime iz sveta športne mode. Kombinacija ni slaba, pade ti v oči.
Ker podobne povezave niso nič izjemno novega, bi bilo zanimivo izvedeti, ali ima oziroma bo imelo vse skupaj dovolj velik ali vsaj zadovoljiv tržni odziv. ‘Težko’ vprašanje, a si mislim, da kakšnega izjemnega učinka od tovrstnih povezav ni. Verjetno je precej drugače na oni strani Atlantika, torej v ZDA, a tam Captur pač ni naprodaj … Ampak ni sporno – oblečen v vpadljivo rdečo barvo, s črno streho in drugimi črnimi dodatki, 17-palčnimi kolesi in še kakšno drugo, dovolj posrečeno malenkostjo deluje lično in očem všečno. Prvi oziroma bistven pogoj, da se v trgovine zgrne dovolj veliko občinstvo. In Capturju gre v tem pogledu dobro od rok, številke pač ne lažejo – z oznako HH ali brez nje.
Tudi v notranjosti je tako kot v vseh drugih Capturjih – če prezrem nekaj malenkosti, recimo napise Halley Hansen na pragovih vrat. Rdeče črna kombinacija sedežev je znova tisto, česar ne smeš in ne moreš prezreti. Še manj je pričakovano, da bi spregledal velik, tako rekoč kvadratni multimedijski zaslon na sredini armaturne plošče. Časi so se spremenili, povezljivost – takšna in drugačna – je vse bolj pomembno bistvo avtomobila. Nič nimam proti temu, še posebej, če in ko reč deluje tako, kot v Capturju: na tem velikem zaslonu je na voljo navigacijska naprava z zelo dobro grafiko (prišepnem: prav bi bilo, ko bi si jo ogledali tisti, ki navigacijo ponujajo v bistveno dražjih in uglednejših avtomobilih), tam ukazuješ tudi radijskemu sprejemniku, potovalnemu računalniku, se poigravaš s številnimi drugimi ‘igračami’, ki so na voljo. Toda dejstvo ostaja: dokler se z vsem tem ukvarja oziroma zabava sovoznik, je vse OK, ko pa se na zaslon preveč preusmeri voznik, je kriza. Zmorem domnevati, da bo policija, ko ali če bo raziskovala vzroke prometnih nesreč, morda ugotavljala, da ni bila kriva prevelika hitrost, poledenela cesta ali kaj ‘običajnega’, pač pa brskanje po velikem zaslonu … In seveda – ne le pri Capturju!
Sicer pa je tipičen predstavnik sodobnih športnih terencev: sedi se nekaj višje, pa ne previsoko, kar je dobro in povezano z emšom. Malce se pritožim nad merilniki, saj kombinacija analognih in digitalnih ni najbolj posrečena. Preglednost je dobra, a obstaja tipična zadrega – zaradi trikotnega okenca na levi in desni si pri ostrem zavijanju nekoliko nebogljen. Prostornost je pričakovana, ni izjemna, a je pohvalno oziroma praktično, da se zadnja sedežna klop (deljiva v razmerju 40:60) premika naprej in nazaj. S tem se spreminja tudi prostornina prtljažnika, ki ima dvojno dno, kar je znova pohvalno. Tudi sedenje zadaj ni travmatično, čeprav je – tako kot vedno – v veliki meri odvisno od tega, kako obilna sta voznik in sovoznik oziroma sopotnik. Prav je torej reči, da je Captur tudi v tem smislu pričakovan: brez prostorskega čudeža, a hkrati z udobjem, ki ga v tem razredu in pri tej vrsti avtomobila uvršča nekako v zlato sredino.
Tudi pogon, v mislih je motor, menjalnik in še kaj, zaradi dodatne oznake HH ne prinaša nič novega, sploh ne revolucionarnega. Za to bi potreboval kaj več, recimo kakšen resnejši štirikolesni pogon, kot pa to tisto, kar predstavlja in pomeni ‘Extended Grip’. V bistvu gre za elektronsko pomagalo s tremi stopnjami, ki tudi tedaj, ko je vklopljen ‘izkušen voznik’, skrbi predvsem za stabilnost in preprečuje vrtenje pogonskih (prednjih) koles v prazno. Vse skupaj deluje do hitrosti 40 kilometrov na uro in ponuja predvsem občutek večje terenske uporabnosti. Tudi s tem je Captur HH še eden v dolgi vrsti sodobnih športnih terencev, ki se s ‘terenskostjo’ spogledujejo predvsem v teoriji in komaj kdaj tudi v praksi. Ni prvi, gotovo ne zadnji, kar seveda že zdavnaj ne preseneča več. Morda bi bilo dobro, ko bi imel menjalnik še eno prestavo več, morda bi bilo še bolje, ko bi ponujal dizelski agregat nekaj več moči, vsaj za ščepec. A potem bi bila poraba skoraj gotovo nekaj višja, je pa s 5,6 litra na 100 kilometrov prijazna in bi bilo ob takšnem (povprečnem) rezultatu mogoče z eno posodo goriva prevoziti skoraj tisoč kilometrov. Pohvalno.
Renault Captur HH je kovanje vročega železa. Avto je tako ali tako tržno zanimiv in uspešen, če pa dodatni črki HH pripeljeta še kakšnega kupca, toliko bolje. Francosko-norveška avtomobilsko kombinacija bi (bo) dokazala svoj smisel.
Janez Kovačič
Odčitki in meritve
Okoliščine meritev: temperatura okolice 16° C – suha cesta – stanje števca prevoženih kilometrov 17.011 km – gume 205/55 R 17 Kumho Solus KH 25 – digitalni prikazovalnik trenutne porabe goriva (cifre, 1 decimalno mesto)
Poraba in trušč
60 km/h, 1.500/min: 3,1 l/100 km – 82 dB
100 km/h, 1.900/min: 4,5 l/100 km – 84 dB
130 km/h, 2.400/min: 5,3 l/100 km – 90 dB
160 km/h, 3.000: 8,0 l/100 km – 88 dB
Testni krog: 5,6 l/100 km
Pohvale
+ tih motor
+ oblika
+ prostornost
+ pomična zadnja sedežna klop
+ ključ – zaklepanje/odpiranje vrat
Graje
– skromna preglednost naprej/vstran
– v 5. prestavni ne more slediti zahtevam tempomata
– kombinacija digitalnih in analognih instrumentov
– manj konkurenčni pogoji financiranja
– prešibak motor
Na kratko
Zatekanje v naročje mode tudi pri avtomobilih in avtomobilskih hišah ni vesoljna novost. Se pa ve, kaj to pomeni: avto ostane načeloma in sicer enak, šarm mu dajejo dodatki, v tem primeru črki HH. Verjetno pripelje nekaj (dodatnih) kupcev.
Cene
Renault Captur Energy dCi 90 Stop/Start: 16.090 evrov
Renault Captur Energy dCi 90 Stop/Start Helly Hansen: 19.590 evrov
Testni Renault Captur Energy 90 dCi 90 Stop/Start Helly Hansen: 19.590 evrov
(Če ni drugače označeno, so navedene cen z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb)
Tehnični podatki (proizvajalec)
Motor: 4-valjni – turbodizelski, neposreden vbrizg – gibna prostornina 1.461 cm3 – največji navor 220 Nm pri 1.750/min – največja moč 66 kW (90 KM) pri 4.000/min
Pogon: ročni menjalnik (5) – pogon spredaj
Voz in obese: limuzinski kombi – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj pomožen okvir, posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki – volan z zobato letvijo, električni servo – gume 205/55 R 17 Kumho Solus KH 25
Mere: dolžina 4.122 mm – širina 1.778 mm – višina 1.566 mm – medosna razdalja 2.606 mm – najmanjša razdalja od tal 170 mm – rajdni krog 10,42 m – prtljažnik 375-1.235 l – posoda za gorivo 45 l
Mase: vozilo 1.245 kg – dovoljena skupna obremenitev 559 kg
Zmogljivosti: največja hitrost 171 km/h – pospešek 0-100 km/h 13,1 s – poraba (kombiniran cikel) 3,8 l/100 km – izpust CO2 99 g/km
Foto: CK






































