Pariz 2014: poročilo s terena

Salon avtomobilov v Parizu: tudi Slovenija na evropskem avtomobilskem zemljevidu.

Pariz je sončen.

Spomin mi seže vsaj poldrugo desetletje nazaj: v času pariškega avtomobilskega salona je bilo tu vreme vselej neprijazno – hladno, veter, dež. Iz hale, kjer je 25 in več stopinj Celzija v vlažnem zraku, v takšno vreme in znova v drugo halo, kar ni niti malo podobno užitkom v savni. Kaj je torej letos ‘narobe’?

‘Jamais contente’* ni samo prvi avtomobil, ki je potrjeno presegel hitrost 100 kilometrov na uro, je tudi človeška značilnost, da ni nikdar zadovoljen. Navsezadnje to ni slabo, saj je prav nezadovoljstvo motor napredka.

V štirih od skupaj osmih hal salona avtomobilov v Parizu je veliko novega na ogled. Novega? Kakor se vzame. Večina razstavljalcev je svoje karte pokazala že pred salonom na svojih spletnih straneh – le malo je ostalo skrivnost. Pa še te so že tekom prvega novinarjem namenjenega dne naložili na splet, tako da je pot v Pariz s tega zornega kota morda celo odveč.

Toda nekaj bo še dolgo ostalo nespremenjeno: avtomobil videti na fotografijah ali v živo ni isto. Biti tam in začutiti njegovo pojavo v prostoru – tega najbrž še dolgo ne bomo znali omogočiti preko spleta, še manj pa začutiti in/ali opaziti splošno ‘karmo’ (novinarske) publike okoli avtomobila.

In tako se tokrat zdi, da bo avtomobilski Pariz minil brez neke iztočnice ali ‘sans fil rouge’, kot rečejo tule. Idej z elektrifikacijo avtomobila je zmanjkalo – dokler neki genij ne bo iznašel baterije, ki bo zavzela 50 litrov prostora in omogočila 500 kilometrov vožnje ter se pustila napolniti v dveh minutah, bomo očitno stopicljali z malimi koraki. Narod pa zahteva velike. ‘Elektrika’ je tule skoraj nezaznavna.

Zdi se, da je tudi evforija okoli avtonomne vožnje precej potihnila, a tu gre za drugačne prepreke – inženirji imajo še velik potencial, tehnika zvečine obstaja, le razviti in uskladiti jo je pač treba. Problem je morda v tem, da ljudje niso zagrizli, kot so pričakovali avtomobilski proizvajalci. Zagotovo to ne pomeni smrt samovozečemu avtomobilu, le dvignjenega prahu tule ni bilo zaslediti.

Kaj pa star dober trik, presenečenja izpod ponjav in vzdihi prisotnih? He he, nad čem že? Okej, Peugeotov 2008 DKR malo vzame sapo, Quartz tudi, okrog Ferrarijev je itak vedno gneča, Lamborghinijeve punce bi morali pa odpeljati k Ladi, ker tule zadnja leta krepko odvračajo pozornost od avtomobila.

Tako bi na hitro potegnil tri: Espace, za katerega se zdi, da mu je uspelo na novo definirati razred, ki ga je leta 1984 definiral sam (ali če smo pošteni – Matra), Corso, ki bo od vseh tokratnih novosti osrečila največ ljudi, in 500X, ki je končno privekal in to v podobi, ki je daleč prikupnejša od podobe 500L.

Ja, samo da še enkrat spomnim: La Jamais Contente je bil električno gnan. Leta 1899! Dve stoletji, okej, točneje 115 let kasneje je v Parizu pogosto nemogoče priti na splet in prebrati ter pregledati novinarske materiale, ki so, zaradi varčevanja večine proizvajalcev, zvečine le tam.

‘Eppur si muove’***, je rekel neki Italijan pred skoraj 400 leti in misel se zdi nesmrtna.

Vinko Kernc

Povezljivost: ne le v Parizu, v splošnem na avtomobilskih salonih pogosto neizpolnjena želja.

*Nikoli zadovoljen

**Brez rdeče niti

***In vendar se vrti