

Modul OBD ali »črna skrinjica«
Tehnika 06/06/2013 Vinko Kernc

Pogosto se slišijo govorice, da bi bilo primerno tudi pri osebnih vozilih uvesti tako imenovano črno skrinjico, podobno kot pri letalih. Nekaj takih poskusov je že bilo narejenih, vendar pri zakonodajalcih ni bilo posluha, razen v primeru težjih vozil, ki morajo uporabljati tahometer. Z razvojem elektronike v vozilih, posebno še diagnostike (OBD – On Board Diagnostics), je mogoče realno razmišljati, da bi lahko izdelovalci vozil tak modul tudi vgradili, poleg tega pa ima tudi posameznik možnost, da si ga vgradi sam.
Moduli, ki beležijo podatke pri uporabi vozila, že obstajajo, vendar se uporabljajo za vzdrževanje vozil oziroma odkrivanja napak, torej za diagnosticiranje stanja vozila (motor, prenos…). Tak modul je posebno uporaben pri tisti vrsti napak, ki se pojavljajo naključno in morda v daljših časovnih obdobjih, ter tistih, ki jih je nemogoče določiti neposredno, saj jih diagnostični sistem ne zazna – ne posreduje kode napake. V tem primeru mehanik priklopi modul v vtičnico OBD, kjer se recimo nekaj dni zbirajo podatki o delovanju vozila, pri tem pa lastnik uporablja vozilo v okoliščinah, kjer se napaka naključno pojavlja. Seveda so taki moduli cenovno dostopni tudi vsem tistim, ki jih zanima delovanje vozila in podrobnosti o dogajanju med vožnjo, kjer jih lahko neposredno spremljajo ali pa kasneje analizirajo. Na trgu so moduli z različnimi lastnostmi in možnostmi prikazovanja, kar je deloma odvisno od dostopnosti podatkov neposredno iz računalnika določenega vozila. Moduli omogočajo neposreden prikaz izmerjenih veličin in iz njih izračunanih podatkov, kot so na primer hitrost, moč, navor in vrtilna hitrost motorja, pospešek in pojemek vozila, temperature in tlaki v motorju, prenosu ali drugih delih vozila …
Z ozirom na uporabo vozila v prometu je tak modul že lahko »črna« skrinjica, ki lahko beleži vedenje vozila na cesti oziroma trenutne vrednosti in vse ostalo, kar nas zanima zaradi varnosti v prometu. Slabša stran modulov OBD je, da niso standardizirani, saj so njihove lastnosti različne glede na izdelovalca in glede na vozilo; zgodi se lahko, da se pri enem vozilu pojavi podatek o tlaku goriva, pri drugem pa ta podatek manjka in ga nadomesti drugi.
Glede na to, da brez elektronike pri avtomobilu danes ne gre več in da je večji del te opreme že standardiziran, vključno z OBD, lahko pričakujemo nadaljevanje procesa tudi ko gre za modul, ki spremlja stanje veličin, pridobljenih z zaznavali. Obvezna uporabba takega modula bi imela dobre posledice za varnost prometa. Problem, ki s pri tem pojavi, pa je, da gre lahko v tem primeru še za eno obliko Velikega brata. Kar marsikomu zagotovo ne bo všeč. (AB)
Trije različni primeri voženj in pridobljeni podatki:
Foto: AB