Gilles Vidal, direktor designa Peugeot: intervju

Gilles Vidal: navdih za detajle lahko najdeš tudi v odsluženem plastificiranem lončku za kavo.

Gilles Vidal, letnik 1972, je človek, ki po definiciji odlično pozna in razume (oblikovalsko) filozofijo znamk koncerna PSA – takoj po končanem študiju na Art Centre College of Design v švicarskem Veveyu se je namreč leta 1996 zaposlil pri Citroënu in je odtlej ves čas zvest temu koncernu. Prvo delo: zunanji videz različice Citroën Saxo VTS.

V prvem obdobju je sooblikoval zunanjost in notranjost Picassa, C3, C3 Pluriela in C2, nato pa je leta 1999 postal projektni vodja oblikovne prenove Berlinga ter videza koncepta Osmose. Naslednje leto je prevzel vodenje nastajanja zunanjega videza novega C4 in čez dve leti postal glavni oblikovalec pri znamki Citroën. Leta 2005 je postal vodja oblikovanja konceptnih vozil znamke Citroën, naslednje leto napredoval na višji položaj znotraj oblikovalskega studia in leta 2009 presedlal k znamki Peugeot. Tam je bil leto dni vodja oblikovanja konceptnih vozil za to znamko, od začetka leta 2010 pa je direktor designa pri znamki Peugeot. Z njim sem se na kratko pogovarjal v času novinarskih dni salona v Ženevi.

• 
• 
• 
• 

Gospod Vidal, da najprej zaokroživa vašo kariero pri koncernu PSA; rekli ste že, da ste tu najprej oblikovali različico Saxo VTS, kateri pa je vaš za zdaj zadnji izdelek?

Dva sta in oba sta razstavljena na našem razstavnem prostoru. Prvi je serijski Peugeot 5008, drugi pa konceptni Instinct.

Ko sva ravno pri njem: kaj ste želeli konkretno prikazati s konceptom Instinct?

Poleg tega, da nakazujemo smer oblikovanja pri naši znamki, je bistvo Instincta njegova samovoznost. Ljudem želimo pokazati, kakšna bo po našem današnjem prepričanju njihova izkušnja v samovoznem avtomobilu. Marsikdo pričakuje, da bodo to avtomobili brez čustev, a ni tako. Pomembno je tudi, kako zaposliti potnike (predvsem ‘voznika’) v takšnem avtomobilu. Pri tem napovedujemo močan povratek resničnega življenja v smislu opravljanja stvari, ki jih sicer dandanes v naglici morda niti ne počnemo več, vsaj ne tako pogosto. Tudi denimo branje dnevnih časopisov.

Omenili ste, da Instinct kaže smer razvoja oblike Peugeotov. Ste lahko bolj natančni?

To je tema, o kateri ne smem veliko povedati. Morda le to, da bodite pozorni predvsem na detajle.

Ko sem se pogovarjal z enim od avtomobilskih oblikovalcev, mi je povedal, da je navdih za obliko našel tudi v obliki pisalnega stroja. Imate tudi vi kakšno podobno izkušnjo?

(Smeh) Ja, v resnici jo imam. Ko sem nekega dne, ko sem spil kavo iz plastificiranega lončka, tega začel vrteti po rokah, sem lonček podzavestno stisnil s palcema in kazalcema na dveh krajih. Nastala sta izrazita robova, ki sta se nižje nevidno zlila nazaj v okroglino, kar mi je dalo misliti. Takoj sem šel v proizvodnjo in spraševal o možnosti izdelave takšnega blagega prehoda na pločevini.

Domnevam, da se morate pogosto pri detajlih odločati na podlagi informacij s proizvodnje?

Vsekakor, nenehno smo v stiku glede tega. In smo se veliko že naučili, a tudi tehnika v proizvodnji ves čas napreduje.

Peugeoti so danes med tistimi avtomobili, ki imajo dokaj zapletene oblike – še posebej v notranjosti. Ali je to drago? Mislim pri razvoju in izdelavi?

Nisem povsem takšnega mnenja – pri izdelavi pločevinastih delov uporabljamo največ tristopenjsko stiskanje, tako kot večina drugih proizvajalcev. Pri plastiki je pa drugače, saj je izdelava v osnovi enako zapletena, kot če bi izdelali preproste površine. Je pa res, da moramo biti pri zasnovi oziroma oblikovanju vseeno pazljivi, tudi zaradi končne kakovosti.

V koncernu ste že tako dolgo, da zagotovo veste iz lastnih izkušenj: obe znamki sta dokaj tesno sodelovali z zunanjimi oblikovalskimi hišami (Bertone, Pininfarina), potem pa se je to sodelovanje končalo. Čemu?

Časi so povsem drugi. Takrat je bilo to dokaj običajno, potem pa so se začeli oblikovalski oddelki znotraj (vseh) avtomobilskih znamk povečevati, ker je prihajalo do bolj intenzivnega načrtovanja oblikovalske strategije modelov. V tem primeru je logično, da je s partnerji nesmiselno sodelovati, saj gre vendarle za zunanje partnerje, danes pa je v času hude konkurence treba paziti na vsako malenkost, da informacije ne uidejo iz hiše.

Vinko Kernc

Foto: VK