Detroit 2016: evropske znamke
Novice 18/01/2016 Vinko Kernc
Ameriški avtomobili vsekakor pritegnejo pozornost zaradi svoje posebnosti, drugačnosti, tudi velikosti, a Evropejca seveda bržkone najbolj zanima, kaj so za salon v Detroitu pripravile evropske znamke. Letos so dokaj presenetljivo tja pripeljale več takšnih in drugačnih novosti, kot so jih uspeli pripraviti sami Američani.
A4 Allroad Quattro: ostrejša motorna maska in za 3,4 centimetra večja oddaljenost od tal.
Pri Audiju že niso držali križem rok. Američanom so pripeljali novi A4 Allroad Quattro, ki se od običajnega A4 Avanta razlikuje po malce ‘ostrejših’ zunanjih potezah prednjega dela (motorna maska), po dodatnih zaščitah karoserije v črni in srebrni barvi in po za 34 milimetrov večjim odmikom trebuha od tal. Seveda je pogon Quattro serijski, notranjost pa ponuja virtualne merilnike, nov koncept upravljanja sistema MMI navigacija in zadnja generacija prenosa mobilne telefonije LTE za prenos podatkov za povezovanje s spletom.
Audi H-Tron Quattro Concpet: do 600 kilometrov daleč z vodikom, skupne (kratkotrajne) moči pa je za 210 kilovatov.
Ker so dizli, še posebej evropski in še posebej iz koncerna VW, ravno v času velike nepriljubljenosti, je menda Audi H-Tron Quattro Concpet prišel ravno pravi čas. Poganja ga namreč vodik, ki pri spajanju s kisikom proizvaja vodo in električno energijo, ta pa napaja dva elektromotorja: enega na prednji (90 kW) in enega na zadnji premi (140 kW). Temu pri Audiju pravijo elektrificirani Quattro, kar seveda tudi je. Inženirji pa so poleg gorivnih celic (njena moč znaša 110 kW) pripravili še drugo možnost – dodatna baterija je zmožna kratkotrajno povečati moč pogona za nadaljnjih 100 kilovatov. Z mesta do 100 potrebuje H-Tron manj kot 7 sekund, štiri minute so potrebne, da se napolni posoda z vodikom, dometa pa je za do 600 kilometrov. H-Tron ima poleg tega tudi nekatere tehnologije avtonomne vožnje, ki bodo serijsko na voljo v novem A8 leta 2017.
BMW X4 M40i: tudi manjši športni terenski ‘kupe’ je (kot nedavno že X6) dobil motor, dostojen črke M.
Južni Bavarci nimajo težav z ameriškimi oblastmi glede dizelskih izpustov, a se kljub temu, vsaj na tokratnem salonu v Detroitu, niso posvečali dizlom. V središču sta bila dva, ki se kitita s črko M. Prvi je športen terenec BMW X4 M40i z vrstnim 6-valjnikom s tehniko TwinPower Turbo. V njem je 265 kilovatov moči in 465 Njutonmetrov navora. Za vsak primer so mu največjo hitrost omejili na 240 kilometrov na uro, z mesta do 97 pa pospeši v 4,7 sekunde.
BMW M2: naslednik serije 1 M Coupé in z do 500 Njutonmetri navora.
Še ‘bolj M’ je BMW M2: njegov motor zmore 272 kilovatov in 465 Njutonmetrov, a se ti s pomočjo funkcije overboost kratkotrajno povečajo na celih 500 Njutonmetrov. Ne pozabite: serija 2 je dolga dobre 4,4 metra (spodnji srednji razred), sloni na 2,7 metra dolgem medosju in ima zadnji pogon. Stabilizacijski DSC mora imeti precej dela s temi Njutonmetri … Obe novosti sta tik pred začetkom prodaje tudi v Evropi.
Mercedes-AMG S63 4Matic Cabriolet Edition 130: v Evropi bo na voljo aprila, nemška bruto cena je 226.457 evrov.
Še največ je imel od evropskih znamk za pokazati Mercedes-Benz. Med drugim je dražil okolico z novim super kabrioletom Mercedes-AMG S63 4Matic Cabriolet Edition 130. Gre za omejeno serijo 130 kosov, za vsako leto obstoja znamke po eden, kar bo več kot zadosten pogoj za dobro denarno naložbo. Njegov motor V8 biturbo ima 5,5 litra prostornine, 430 kilovatov in 900(!!) Njutonmetrov, kar zadostuje za pospešek do 100 v 3,9 sekunde.
Mercedes-Benz E: še korak dlje k avtonomni vožnji. Pravijo da je to najbolj inteligentna poslovna limuzina ta hip.
Seveda pa je na obeh straneh Atlantika največ zanimanja vreden novi razred E, pod katerega zunanjost se je podpisal Robert Lešnik. Avtomobil je od znotraj navzven nov, privlačnejši v živo kot na fotografijah in filmih, obenem pa nabit s tehnologijo, s katero do neke mere prekaša celo razred S. Je za 4,3 centimetre daljši od predhodnika (zdaj4,92 metra), ima dva velika zaslona na armaturni plošči (pred voznikom virtualni merilniki s tremi nastavitvami videza, desno od njega pa zaslon za infozabavni sistem, ob z diagonalo 12,3 palca) in nove, boljše in športnejše sedeže. Na začetku pride na trge z dvema motorjema (E 200, bencinski motor, 135 kW, 300 Nm, ter E 220 d, nov dizelski štirivaljnik, 143 kW, 400 Nm), kasneje pa še E 350 d (190 kW, 620 Nm), hibridni E 350 e (sistemskih 210 kW, 550 Nm) in E 400 4Matic (245 kW, 480 Nm). Seveda to ne bo vse, napovedujejo še različico s 110-kilovatnim turbodizlom ter s 135- in 245-kilovatnim turbobencinarjem. Vsi modeli bodo imeli 9-stopenjski samodejni menjalnik serijsko.
Porsche 911 Turbo: motor z zanimivo novo tehniko, spremenjen prednji del karoserije.
Pri Porscheju kar žarijo potem, ko so lani dosegli nov globalen prodajni rekord in novi Porsche 911 Turbo (v obeh različicah motorja, Turbo in Turbo S, ter v obeh različicah karoserije (kupe in kabriolet) so prvič pokazali javnosti ravno na tukajšnjem salonu, saj je severnoameriški trg največji trg za 911 na svetu. Novi Turbo zmore 397 oziroma 427 kilovatov in je prvi bencinski turbo stroj, kjer imata turbini turbopuhal spremenljivo geometrijo, najbrž pa tudi prvi s funkcijo ‘dynamic boost’ – ob odvzemu plina se prekine vbrizg, dušilna loputa pa ostane odprta, da se turbini še naprej vrtita za hitrejši odziv ob ponovnem dodajanju plina.
Volkswagen Tiguan GTE Active Concept: poleg koncepta hibridnega 4-kolesnega pogona je v njem tudi nov infozabavni sistem.
Nesrečni Volkswagen svojih trenutnih ‘dizelskih’ težav ni kazal na svojem razstavnem prostoru. Na osnovi nove generacije Tiguana, predstavljene lani jeseni v Frankfurtu (mimogrede – naročila že sprejemajo, sprva bo s 30.025 evri najcenejši 2.0 TDI 110 kW, le malo kasneje pa s 25.975 evri 1.4 TSI 92 kW), je zasnoval konceptni Volkswagen Tiguan GTE Active Concept, ki prikazuje potencial njihove tehnike priključnih hibridov. Poganjajo ga 110-kilovaten TSI ter 40-kilovaten elektromotor na prednji (vgrajen v ohišje novega dvosklopčnega menjalnika DSG) in 85-kilovaten elektromotor na zadnji osi. V osnovi je pogon zadnji (seveda električen), dokler se razmere ne spremenijo toliko, da elektronika pripoji še prednji električen in/ali prednji bencinski pogon. Z baterijo kapacitete 12,4 kilovatne ure ter s 64-litrsko posodo goriva je njegov domet 933 kilometrov, od tega 32 kilometrov zgolj na elektriko.
Volvo S90: po njihovih besedah »švedsko na najboljši možen način«. Najbrž drži.
Prav neke neizmerne gneče pri Volvu sicer ni bilo, a je bila okolica nove limuzine Volvo S90 vselej polna firbcev in praktično ni bilo moč priti zraven, ne da bi bilo okoli vsaj nekaj ljudi. Ameriški apetiti zanj so precejšnji, zato ne preseneča, da so avtomobil prvič javnosti pokazali prav tu. Pri Volvu s ponosom kažejo na zunanjost, predvsem na vbočeno motorno masko in Thorovo kladivo (dnevne luči LED spredaj), prav tako ponosno usmerjajo pozornost na varnostni paket (ki se prav tako bliža avtonomni vožnji kot pri, denimo, razredu E) in na hibriden pogon S90. Gre za priključni hibrid za različico T8 Twin Engine, ki razvije sistemskih 306 kilovatov moči. Marsikaj je na las podobno kot pri XC90, vključno z motorji in elementi notranjosti, kot so merilniki, volanski obroč in velik (pokončen) osrednji zaslon. Njihova trditev, da je notranjost prestižna in napredna, kar drži.◄
Foto: VK





















































































































