BMW 120d

Testi 02/04/2013 Vinko Kernc

Tipično ali netipično? BMW si je dolgo gradil imidž športnega avtomobila, a se je v zadnjih 20 letih v avtomobilizmu marsikaj spremenilo in BMW...

HTML Gallery Slideshow by WOWSlider.com v3.3

Tipično ali netipično?

BMW si je dolgo gradil imidž športnega avtomobila, a se je v zadnjih 20 letih v avtomobilizmu marsikaj spremenilo in BMW je pri tem eden od bolj netipičnih primerov. Medtem ko se je večina voznikov nekoč Beemvejev zaradi zadnjega pogona še bala, danes o tem pravzaprav ne razmišlja nihče več.

Enka ne more biti boljši primer za opisano. Je dovolj majhna, da se ponuja kot praktičen mestni avtomobil, je pa tudi čistokrvni BMW, za katerega že večina ve (četudi niso v kakšnem podobnem še nikoli sedeli), da je to avtomobil za užitke v vožnji.

Nekaj nesporno drži: medtem ko so si avtomobili v večini primerov izza volana vse bolj podobni, so Beemveji drugačni. Pri tem ni moč trditi, da so s tega kota boljši, je pa res, da marsikomu vlijejo prav takšen občutek. Še posebej na račun prednje preme, ki ji v avtomobilizmu ne moremo najti podobne, in volanskega mehanizma, ki so mu v Münchnu posvetili precej pozornosti pri razvoju, se tudi Enka pelje tako, da neopazno vsili občutek vožnje dobrega športnega avtomobila.

Voznik se že pri najpočasnejših premikanjih počuti zelo dobro in to je temelj, na katerem gradi BMW. Potem so tu še vrednote, ki so preživele invazijo elektronske dobe: agresivni ledvički in dvojna žarometa, ki povezujejo pretekolost s sedanjostjo, notranjost, ki daje na otip in na pogled vtis zanesljivosti in vrhunske kakovosti, ter dinamika mehanike in zmogljivosti, ki (v konkretnem primeru, ni pa z vsakim od ponujenih motorjev tako) voznika nehote pripeljejo v nekaj, kar se z nekega drugega zornega kota vidi kot bolj ali manj velik (prometni) prekršek. Občutek zadovoljstva in nadzora krepko prevladata nad drugimi dojemanji dogajanja, kar je dobro vedeti vnaprej in imeti pod dobrim (hitrostnim) nadzorom.

V Enki je še vedno za volanskim obročem tesno, čeprav v osnovi ne neprijetno. Pri sovozniku je malo bolje, na zadnji klopi pa … Raje ne primerjajte notranje prostornosti Enke s povprečnim avtomobilom spodnjega srednjega razreda. Prostornost pač trpi na račun drugih vrednot, ki jih v glavnem tekmeci ne dosegajo. Če nič drugega je od motorja spredaj k zadnjim kolesom speljan pogon (kardan), ki že sam po sebi zavzame nekaj prostora.

O dizajnu je vedno prijetno pisati, ko je ta večini ljudi všeč, za BMW se pa zdi, kot da je prav videz zadnja stvar, s katero želi prepričati. Tudi znotraj, kjer je preveč potez, črt in površin v različnih ravninah, še nekoč špartansko športni merilniki postajajo vse bolj polni nekih detajlov. A kdo lahko o tem sodi bolje kot kupci, ki so po vrsti pristaši avtomobilov te znamke.

Tistemu, ki kupuje BMW zaradi želje po športni vožnji, Enko pa zaradi velikosti (majhnosti), absolutno svetujem izbrati takšen motor. Res se malce neugledno dizelsko trese, še posebej vsakokrat, ko sistem Start/Stop motor znova zažene, a je to tudi vse, kar mu lahko očitamo. Od tu naprej je odličen, brez napak in slabosti: zmogljivosti, odzivnost, še poraba, če je v nekem trenutku slučajno treba varčevati. Turbodizel je narejen za delovanje znotraj ogromnega navora tam med 2.000 in 3.500 vrtljaji v minuti, vsa mehatronika pa je nastavljena tako, da je tale 120d v vožnji (lahko) športno zabaven. Delno že v načinu Comfort, še posebej pa v Sport, kjer zadek zaradi velikega navora hitro oddrsne, elektronika pa je naučena tako, da ga ukroti v ravno pravšnjem času, da se zdi vožnja športna in varna hkrati ter da voznik dogajanje nadzira.

Nastavitev Sport+ pa je že precej zahrbtna. Tudi Enka se sicer ponaša z idealno (simetrično) statično razdelitvijo mase med obe osi, ampak zaradi dokaj kratkega medosja, če tega primerjamo s Petico, za katero še vedno trdim, da je najbolje dinamično uravnoteženi BMW, je v tako izbranem programu Enica preveč nepredvidljiva v vseh razmerah pod kolesi in zato tudi ne prav posebej zabavna. Tudi za vozniško nekoliko bolj veščega ne.

Vseeno se zdi, da bi bil 4-kolesni pogon v Enki greh, prednji pa še večji, prav nasprotno pa velja za 8-stopnejski samodejni menjalnik, ki je zagotovo med ponudbo v tako velikih avtomobilih z naskokom najboljši. Izbrana prestava oziroma motorni vrtljaji so vedno prav tam ali vsaj zelo blizu tistega, kar si voznik želi, prestavljanje je bliskovito in v takšni kombinaciji bi si tipićen kupec morda zaželel le še zavolanski ročici za pretikanje. To bi dodalo še nekaj popra na siceršnje športne občutke.

Prav dosti o porabi, razen odčitkov trenutne porabe s potovalnega računalnika, ne morem povedati iz prve roke, ta isti potovalni računalnik pa tudi pravi, da se je treba za 600 kilometrov vožnje brez polnjenja peljati zelo »nebeemvejevsko«. Izkoriščajoč vso prej opisano dinamiko se poraba hitro dvigne na povprečje, ki jih dosegajo najboljši sodobni turbobencinski stroji podobnih zmogljivosti.

To pa ni edini davek pri tem avtomobilu. BMW, ki je med drugim tudi izjemno dovršeno umestil blagovno znamko in svoje avtomobile med tekmece, zna to tudi pošteno ovrednotiti. Kupiti imidž pomeni pri Beemveju oziroma konkretno pri takole gnani ter opremljeni Enki to, da mora kupec k osnovni ceni različlice 120d dodati še več kot 16 tisoč evrov za razne dodatke, pa še vedno ostane kakšna želja neizpolnjena.

Je pa res, da potem iz tipičnega voznika postaneš tipičen frajer. (VK)

Odčitki in meritve

Poraba in trušč v notranjosti (Položaj D in nastavitev Eco Pro)

100 km/h: 4,2 l/100 km – 90 dB

130 km/h: 5,6 l/100 km – 93 dB

160 km/h: 7,6 l/100 km – 97 dB

Testni krog: meritev ni bila mogoča

Pohvale

+ edinstven športen občutek za volanom

+ motorne zmogljivosti

+ menjalnik

+ dovršena mehanika in njena podporna elektronika

+ zabavna vožnja z vklopljenim stabilizacijskim sistemom

+ informacijski sistem za voznika

+ ergonomija

+ notranjost: vrhunska kakovost na videz in na otip

Graje

– cena imidža

– kljub visoki ceni še vedno nima »vse« opreme

– tresenje motorja pri zagonu (Start/Stop!)

– nima sodobnih aktivnih varnostnih pripomočkov

– notranja prostornost (posebej na zadnji klopi)

– poraba pri priganjanju

– nepredvidljivost pogona pri izklopljenem stabilizacijskem sistemu

Na kratko

Primerjava ni umestna, a daje misliti: za ta denar bi pred 20 leti odpeljali M3. Je pa tudi res, da se Enka kosa s tekmeci danes in da je na ta način tudi cenovno umeščena. S tehničnega zornega kota še vedno velja, da neposrednega tekmeca nima, zaradi brezhibne strateške politike znamke pa je velikokrat dovolj že samo to, da je BMW. Mestno majhen in obvladljiv, motorno (čeprav dizel) zelo športen, prostorsko pa podpovprečen. Se pravi tipičen BMW.

Cene

BMW 120d: 29.300 evrov

Testni BMW 120d: 45.443 evra

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 4-valjni – vrstni – dizelski – neposredni vbrizg – turbopuhalo – gibna prostornina 1.995 cm³ – največji navor 380 Nm pri 1.750-2.500/min – največja moč 135 kW (184 KM) pri 4.000/min

Pogon: samodejni menjalnik (8), dodaten športni program – pogon zadaj

Voz in obese: kombilimuzina – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj pomožen okvir, posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, smerna vodila, stabilizator – zadaj pomožen okvir, prema z več vodili, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – volan z zobato letvijo, električen hitrostno prilagodljiv servo, gume Continental ContiWinterContact 225/45 R 17

Vozna dinamika: 4 stopnje nastavitve (Eco Pro, Comfort, Sport, Sport+)

Mere: dolžina 4.324 mm – širina 1.765 mm – višina 1.421 mm – medosna razdalja 2.690 mm – najmanjša razdalja od tal 140 mm – rajdni krog 10,9 m – notranja širina spredaj 1.400 mm, zadaj 1.417 mm – prtljažnik 360/1.200 l – posoda za gorivo 52 l

Mase: vozilo 1.345 kg – dovoljena skupna obremenitev 530 kg – dovoljena obremenitev strehe 75 kg

Zmogljivosti: največja hitrost 228 km/h – pospešek 0-100 km/h 7,3 s – poraba (kombiniran cikel) 4,5 l/100 km – izpust CO₂ 119 g/km