Avtomobilski teden 6,2024

Tesla Y je bila globalno najbolje prodajani avtomobil, toda v ZDA je bila šele šesta, prva je bila Fordova serija F.

Leto 2023: Toyota in Tesla Y

Biti največji ali vsaj med največjimi, je verjetno pomembno. Vsekakor tudi v avtomobilski industriji. Tukaj se stanje bistveno ne spreminja, že nekaj let ne.

Japonska Toyota, ki ima pod svojim okriljem še Daihatsu, Lexus in Hino (gospodarska vozila), je tudi lani zadržala prvo mesto na tej lestvici. Tako je že četrto leto zapored, pri čemer se na tem mestu izmenjuje z nemškim koncernom Volkswagen (VW). Če so podatki analitične družbe Jato Dynamics točni, je bila lanska razlika med japonsko in nemško korporacijo še nekaj večja kot leto prej oziroma nazaj. Toyota je po teh podatkih lani naredila 11,1 milijona vozil, medtem ko se jih je iz Volkswagnovih tovarn lani pripeljalo ‘vsega’ 8,9 milijona. Tretji na tej lestvici je bil južnokorejski koncern Hyundai, ki ima pod seboj tudi Kio. Skupaj so na polotoku izdelali 7,3 milijona Hyundaijev in Kij. Za njimi naj bi se uvrstil francosko-italijanski-ameriški in deloma tudi nemški koncern Stellatis, ki naj bi izdelal dobrih šest milijonov avtomobilov. Ko smo že pri Stellantisu – v skupini, ki se je pred časom zapletla v debato na relaciji Carlos Tavares, izvršni direktor skupine, in Giorgia Meloni, predsednica italijanske vlade, zanikajo namige, da naj bi se jim pridružil še Renault. Če bi se to v prihodnosti res zgodilo, bi bila vodilna produkcijska vloga Toyote precej ogrožena. Na podrobnejše podatke o tem, kdo se je uvrstil za omenjeno četverico, bo treba še nekoliko počakati, a ni sporno, da so bili to Honda, pa General Motors in morda še kakšna kitajska avtomobilska hiša.

O vrstnem redu najbolje prodajanih avtomobilov smo v minulih tednih precej pisali. Zato ne more biti presenečenje, da je šla lovorika Tesli Y, saj je bilo lani prodanih 1,2 milijona vozil. Omembe vredno je, da je bil ta avto najbolje prodajani model tako v Evropi oziroma v Evropski uniji (EU) kot tudi na Kitajskem, ne pa (seveda) v ZDA. Tesla Y je bila tudi najbolje prodajano električno vozilo na slovenskem trgu, kar je bistveno pripomoglo k njihovemu skoraj devetodstotnem tržnem deležu. Najuspešnejši posamični trg za omenjeni ameriški avtomobil je bil kitajski (456 tisoč), medtem ko jih je bilo v Evropi prodanih 255 tisoč. Za Teslo Y sta se uvrstili dve Toyoti – športno-terenski RAV4 in Corolla, ki se utegne s tem še utrditi na mestu najbolje prodajanih avtomobilov vseh časov. Še nekaj besed o prodaji v ZDA. Tam je bila Tesla Y po podatkih revije Car and Driver ‘šele’ šesta, saj se je za ta avtomobil odločilo dobrih 385 tisoč ameriških kupcev. Toyotin RAV4 je bil tam nekaj uspešnejši (434 tisoč), medtem ko je Corolla precej zaostala (232 tisoč). Najbolj je šla lani na tem trgu v promet Fordova serija F, saj si jo je omislilo 750 tisoč Američanov. Presenetljivo? Niti ne.

***

Pariz bo jeseni bistveno podražil parkiranje za vozila, težja od 1,6 tone, kar utegne prizadeti predvsem lastnike športnih terencev.

Pariz in športni terenci

Vprašanje ni novo, povsem ustreznih odgovorov (še) ni: zakaj so športni terenci (SUV) oziroma križanci tako tržno zanimivi? Ker je njihova ponudba izjemno pestra, ker se ‘vozijo’ bolje kot druge vrste avtomobili, ker so varnejši, prostornejši, ekološko sprejemljivejši? Koliko časa bo še trajala njihova tržna ofenziva, ki je opazna tako rekoč na vseh evropskih trgih in še marsikje drugje? Morda pa se odgovor, vsaj deloma, skriva tudi v tistem, kar se dogaja v Parizu.

Francoska prestolnica odšteva dneve do letošnjih poletnih olimpijskih iger (OI), pri čemer se mestne oblasti srečujejo s številnimi zadregami, kajti organizacija tako velike prireditve nikoli ni mačji kašelj. Toda tisto, kar so Parižani sprejeli pred nedavnim, bo začelo veljati šele septembra in tedaj bodo OI zgolj spomin – takšen ali drugačen. Torej: na referendumu so se odločili, da bistveno podražijo parkiranje v mestu in še posebej ožjem centru. Toda to ne bo veljalo za vse avtomobile, pač pa zgolj za tiste z maso čez 1,6 tone. To pomeni, da bodo v pretežni meri prizadeti predvsem lastniki športnih terencev, ki so zaradi višine, ‘dodatkov’ za 4×4 vožnjo in še česa običajno težji od limuzin, kombilimuzin, kombijev in podobnih. Tako bodo morali lastniki teh vozil za uro parkiranja plačati vsaj 18 evrov oziroma trikrat več kot doslej. In ker je odločitev, ki na referendumu ni bila sprejeta enoglasno (54,5 odstotka za, 45,5 odstotka proti), vezana na maso vozila (ki je postavljena sumljivo nizko), bodo po tej logiki kaznovani tudi lastniki elektrificiranih oziroma električnih baterijskih avtomobilov. Odločitev, sprejeta na referendumu, bo torej začela veljati jeseni, nekateri prebivalci Pariza, ki imajo doma športni terenec ali morda električno vozilo, pa so že izračunali, da jih bo parkiranje mesečno stalo najmanj 200 evrov. Povsem verjetno je, da se bo posel s športnimi terenci vsaj v Parizu nekoliko skrčil, čeprav na drugi strani obstaja tudi opozicija. »Ostro se moramo upreti takšnim odločitvam, saj se bodo drugače razširile kot gangrena,« so zapisali nasprotniki odločitve, ki je bila sprejeta v Parizu. Počakajmo.

***

Kitajski avtomobilski trg pomembno vpliva na počutje številnih avtomobilskih tovarn.

Januarski avtomobilski zdrs na Kitajskem

Kitajska, drugo največje gospodarstvo na obli (takoj za ZDA), ima različno težo na različnih koncih sveta. Toda že zdavnaj so minili časi, ko ne bi vsepovsod s posebno pozornostjo spremljali, kaj se dogaja v Konfucijevi deželi. Še posebej so v ospredju dogajanja v politiki, takoj zatem pa je že na vrsti gospodarstvo. Če je nekoč veljalo, da tisti hip, ko ZDA zakašljajo, Južna Amerika dobi nahod, bi lahko nekoliko poenostavljeno rekli – ko se slabo počuti Kitajska, se precej negotovo počutijo v številnih država in celo celinah. In morda to še najbolj velja za avtomobile.

S tega zornega kota je gotovo pomemben podatek, da je bila prodaja osebnih vozil na Kitajskem v prvem letošnjem mesecu skromnejša za 14,1 odstotka v primerjavi s poslom decembra lani. Ker je prodaja avtomobilov na vseh trgih (ali vsaj na številnih) pomemben pokazatelj splošnega gospodarskega stanja, je januarski padec povsem verjetno dokaz, da kitajsko gospodarsko okrevanje vendarle ne teče tako, kot bi si želela Kitajska in številni drugi. Napovedi o letošnji gospodarski rasti se precej razlikujejo, toda po sedanjih napovedih naj ne bi preseglo pet odstotkov. Za evropske države bi bile te številke izjemne, tudi v ZDA bi bili s tem zelo zadovoljni, toda na Kitajskem so v igri drugačne. To lahko tudi pomeni, da bo ob vsem drugem posel z avtomobili na kitajskem trgu skromnejši, kot so nekateri načrtovali. Znano je, da je prav od dogajanja na kitajskem trgu močno odvisna nemška avtomobilska industrija, pa tudi ameriška Tesla tam žanje veliko uspeha, medtem ko japonske in deloma tudi ameriške avtomobilske tovarne manj odvisne od padcev ali vzponov na tem največjem avtomobilskem trgu. Zanimivo pa je, da je bilo januarja prodanih malenkost več kot dva milijona osebnih vozil, kar pa je za nič manj kot 57,1 odstotka več kot januarja lani. Če bo šlo tudi naprej tako, kot je bilo januarja, bo slabo počutje postalo stalnica v marsikateri avtomobilski tovarni.

Janez Kovačič