Avtomobilski teden 3, 2024

Škoda Octavia je bila lani slovenski avtomobilski (tržni) zastavonoša, kar ni veliko presenečenje.

Slovenija: nekako standardno leto 2023

Minulo leto za posel z avtomobili ni bilo izjemno, toda tudi ne tako slabo ali skromno, da bi bilo to skrb zbujajoče za tiste, ki jih prodajajo. Pravzaprav je (znova) tako, da Slovenija v tem pogledu postaja trg, kot številni evropski, kjer so izjemni plusi preteklost, ni nujno, da to velja tudi za minuse. A je treba takoj na začetku omeniti vsaj dve značilnosti, zaznani tudi že med letom: tržna uspešnost športnih terencev (SUV) je znova povsem nesporna, prodaja baterijskih električnih avtomobilov (BEA) pa je gotovo prekosila pričakovanja in morebitne napovedi.

V lanskih dvanajstih mesecih si je nove avtomobile pri nas omislilo 48.923 kupcev. To je bilo za 5,5 odstotka več kot lani. Kot izhaja iz statistike, ki jo za Sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije pripravlja podjetje Ardi INT, je bil to drugi najskromnejši rezultat v zadnjem petletnem obdobju, pri čemer je bilo v tem času rekordno leto 2019, ko je bilo prodanih nekaj več kot 70 tisoč osebnih avtomobilov. Omenjena statistika tudi dokazuje, da so športni terenci (veliki, srednje veliki in majhni) še naprej v ospredju; seštevek njihovih tržnih deležev je osupljiv, lani so si pri nas odrezali kar 47,2-odstotni tržni delež. Majhni športni terenci so bili tudi količinsko v ospredju in so občutno prehiteli avtomobile nižjega srednjega razreda, ki so nekoč obvladovali slovenski avtomobilski prostor (14.080/7.856). In nič ne kaže, da se bo to v bližnji prihodnosti spremenilo. Ostaja pa že sedaj kar klasično neodgovorjeno vprašanje – zakaj so cestni terenci tako dopadljivi in zakaj so nekdaj tako popularni (in predvsem uporabni) limuzinski kombiji vse bolj eksoti?!

Ko gre za avtomobilske tovarne, je bil – pričakovano – v ospredju nemški Volkswagen, sledila mu je (z opaznim zaostankom) češka Škoda, nekdanji nesporni slovenski tržni prvak Renault je bil tretji. Na četrtem mestu je bila Toyota in to je nedvomno lep dosežek, medtem ko je šlo peto mesto južnokorejski Kii, kar pa ni zelo presenetljivo. Najbolje prodajani avtomobili?

Že nekaj časa se je kazalo, da bo novomeški in Renaultov Clio, desetletja slovenski avtomobilski prodajni šampion, ob naslov. Tako je bilo tudi lani. Povsem zgoraj je bila Škoda Octavia (1.694), sledil pa je omenjeni Clio (1.329). Zelo visoko je bila Tesla Y, kar vsaj za tiste, ki so čez vse leto vsaj nekoliko spremljali slovensko tržno dogajanje, ni vesoljno presenečenje. Tudi naslednje dejstvo ne – med deseterico najbolj prodajanih avtomobilov na slovenskem trgu v letu 2023 je bilo kar osem športnih terencev, kar zgolj potrjujejo vse tisto o tržni priljubljenosti teh avtomobilov.

Med nekaj večje presenečenja torej lahko štejemo vse tisto, kar se je lani pri nas dogajalo z baterijskimi električnimi avtomobili. Skupaj jih je bilo prodanih 4.330, kar je bil za nič manj kot 97 odstotkov ugodnejši rezultat kot leto prej, pri čemer je bil njihov tržni delež devetodstoten – nekaj, kar pred časom ni bilo mogoče pričakovati. Zapišimo znova: žal omenjena statistika ne streže s podatkom o deležu fizičnih kupcev, saj bi bil to realni pokazatelj dogajanja na tem dokaj specifičnem delu slovenskega avtomobilskega trga. In za konec še nekaj malega o t.i. premijskih avtomobilskih znamkah, kot so recimo Mercedes-Benz, BMW, Audi, Porsche, Lexus. Skupaj se je za te avtomobile odločilo 4.922 kupcev. Verjetno je to dokaz slovenske avtomobilske realnosti, pri čemer je dejstvo, da vsi Beemveji, Mercedesi, Audiji, Lexusi in tudi Porscheji niso izjemno premijski …

***

Porsche 911 je lani med vsemi Porscheji zabeležil najvišjo rast prodaje.

Porsche znova s plusom

Že prej omenjeni Porsche, tovarna, ki zadnja leta oziroma več kot desetletje ne pozna prodajnih in s tem tudi ne poslovnih/finančnih minusov, je lani znova dokazala, da je v dobri tržni kondiciji. Se je pa znova potrdilo tisto, kar je tudi znano že precej časa – produkcija je že zdavnaj presegla količino, ki bi lahko zadostovala za trditev, da je Porsche nekakšen butični izdelovalec avtomobilov. Ampak tokrat kaže nekaj zapisati zaradi podatka oziroma avtomobila, ki je sicer bistvo te avtomobilske znamke, a je bil nekaj zadnjih let v senci drugih modelov te tovarne iz nemškega Zuffnehausna.

Lani je tovarna dobavila in tudi prodala 320 tisoč avtomobilov. To je bilo za tri odstotke več kot leto prej. Skromno? Morda, toda dovolj, da bodo lepe dividende dobili delničarji, in če bo tako kot zadnja leta tudi zaposleni. Največjo rast so zabeležili v Evropi, kjer se je obseg prodaje povečal za 12 odstotkov (dobrih 70 tisoč vozil), vendar v to številko ni všteta domača Nemčija. Tudi na domačem trgu je bila rast zelo prijazna, saj se je posel povečal za točno deset odstotkov (več kot 32 tisoč vozil). Količinsko je bila prodaja največja v Severni Ameriki (dobrih 86 tisoč vozil), pri čemer je bilo to za devet odstotkov bolje kot leto nazaj. Najbolj je zatajila prodaja na Kitajskem, kjer je bilo kupcev za 15 odstotkov manj, pa še vedno skoraj 80 tisoč. In tisto, kar menda ne more biti spregledano?

Zadnja leta sta v ospredju tudi pri Porscheju dva športna terenca, in sicer manjši Macan ter večji Cayenne. Tako je bilo tudi lani, pri čemer je bil večji Porsche za malenkost uspešnejši od manjšega (87.553/87.355), vendar ni neopzano, da je bila prodaja Cayenna za osem odstotkov skromnejša, medtem ko je Macan zabeležil povsem enak rezultat kot lani. Toda ob tem je bilo prodanih malenkost več kot 50 tisoč Porschejev 911, pri čemer je ta avtomobil dosegel najvišjo rast prodaje med vsemi modeli te tovarne, in sicer za 24 odstotkov. Videti torej je, da privlačnost ikone te avtomobilske tovarne nikakor ne usiha, pa čeprav se avtomobilski svet skoraj nebrzdano navdušuje nad športnimi terenci. In ko smo že pri elektriki – Taycan, prvi povsem električni Porsche, je šel lani tudi dobro v promet (več kot 40 tisoč vozil), saj se je prodaja povečala za visokih 17 odstotkov. Ampak tole z 911 si kaže kljub vsemu zapomniti …

***

Utegne se zgoditi, da bo Cybertruck težko zadostil evropskim homologacijskim predpisom.

Nekaj (črnih) oblakov nad Teslo

Videti je, da se nad Teslo, ki ji je šlo lani tako rekoč na vseh trgih zelo dobro, vendarle zgrinjajo črni oblaki ali vsaj kakšen. Novice, ki za to ameriško tovarno in njenega lastnika Elona Muska niso ugodne, se vrstijo eno za drugo. Med njimi je vsaj ena precej zanimiva, morda tudi presenetljiva.

Zadrege okoli plovbe po Rdečem morju so nekaj zadnjih tednov stalnica. Prav zaradi tega so – tako pri Tesli – pred časom za nekaj časa omejili izdelavo v edini Teslini evropski tovarni, torej v Nemčiji oziroma v bližini Berlina. Ta pravzaprav vse od svojega začetka ne deluje 100-odstotno, razlogi pa so različni. V Skandinaviji ima Tesla težave z zaposlenimi oziroma prodajalci in serviserji njihovih vozil, saj se ti ne strinjajo z nekaterimi zahtevami vodstva tovarne. Cybertruck, avto, ki naj bi tovarni prinesel marsikaj, tudi ne bo tako hitro na trgu, kot so napovedovali, predvsem pa ne v količinah, kot so jih obljubljali. Vse tudi kaže, da bo težko zadovoljil homologacijske zahteve v Evropi oziroma v EU, saj je po mnenju nekaterih nevaren za pešce in kolesarje, v posameznih primerih pa tudi pretežak za vožnjo z vozniškim dovoljenjem B kategorije (teža oziroma masa čez 3,5 tone). Če ob tem zanemarimo vpoklic skoraj dveh milijonov Tesel, ki se vozijo po ameriških cestah (v mislih so ZDA) in ki imajo (ali naj bi imela) težave s t.i. samodejno vožnjo, je najbolj presenetljiva in za Teslo nič kaj ugodna odločitev Hertza, nedvomno največje izposojevalnice vozil. Pred leti se je to nemško podjetje odločilo za obsežno naročilo Tesel, kar je bilo zelo ugodno sprejeto. Sedaj pa se je Hertz odločil, da odproda skoraj eno tretjino oziroma okoli 20 tisoč Tesel. Kot pojasnjujejo, zanimanje za najem teh avtomobilov ni tako veliko kot so upali in načrtovali, predvsem pa je njihovo popravilo veliko dražje, kot so računali. Električne Tesle naj bi zamenjali z avtomobili, ki jih bosta poganjal bodisi bencin bodisi dizel (kar je v ZDA malo verjetno), pa tudi z onimi na plin Sedaj je treba le še počakati na komentar Elona Muska.

Janez Kovačič