Avtomobilski teden 52, 2023

BYD Atto 3 je bil letos najbolje prodajani avtomobil te tovarne na evropskih trgih.

Kitajski BYD bo gradil na Madžarskem

Tale zadnji avtomobilski teden bi se moral začeti s pregledom dogajanja v iztekajočem se letu. Toda dogaja se kljub vsemu toliko, da ne more biti nič narobe, če in ko se temu izognemo. Naj se – vsaj deloma, če ne v celoti – to potrdi v nadaljevanju.

Evropa, pred desetletji manj združena kot danes, se je soočila z japonskim avtomobilskim prihodom. Ni bil cunami, pač pa precej obotavljajoče prodiranje na trge, ki so bili tedaj verjetno veliko bolj pomembni kot so sedaj – vsaj v globalnem smislu. Sedaj doživljamo reprizo: pred vrati so kitajske avtomobilske tovarne, ki se Stare celine in s tem Evropske unije (EU) prav tako lotevajo razmeroma previdno. Toda EU se ‘kitajske avtomobilske nevarnosti’, če se izrazimo precej previdno in milo, zaveda veliko bolj kot pred dolgimi desetletji japonske. Tale uvod je nujen zaradi dejstva, ki je luč evropske gospodarske in tudi politične stvarnosti ugledalo tik pred iztekom 2023.: BYD ali Build Your Dreams, največji kitajski izdelovalec električnih (elektrificiranih) avtomobilov, se je odločil na Madžarskem zgraditi tovarno. Kot navajajo, bo stala v mestu Szeged, izdelovala pa bo električne in hibridne avtomobile. Menda naj bi BYD že nekaj časa sistematično preiskoval Evropo in iskal primerno lokacijo, sedaj pa se je odločil za Madžarsko. Ta, vsaj tako se zdi, od Slovaške prevzema primat evropske avtomobilske destinacije, pri čemer bi bilo zanimivo izvedeti, kaj je pretehtalo, da so se Kitajci odločili za našo vzhodno sosedo. Tovarna naj bi v polnem letu izdelala okoli 200 tisoč vozil, kar je približno toliko kot zmore novomeški Revoz, o katerem nekaj še zapišemo. BYD je do konca letošnjega novembra v Evropi prodal okoli 13 tisoč avtomobilov, pri čemer ima še veliko možnosti za širitev prodaje, saj je prisoten zgolj na nekaterih zahodnoevropskih trgih. Najbolje je šel letos v promet Atto 3, saj se je zanj doslej odločilo 11 tisoč evropskih kupcev.

Ta hip seveda še ni znano, kolikšen bo finančni prispevek madžarskih oblasti, pri čemer se mora z načrtom strinjati še evropska komisija. Ali bo to šlo brez težav, upoštevaje njeno letošnjo odločitev, da preišče poslovanje kitajskih avtomobilskih tovarn, je še nejasno, vendar je bolj ali manj jasno, da velikih zadreg le ne bo. Čeprav višina madžarske subvencije (še) ni znana, pa so se madžarske oblasti pred časom odločile, da namenijo industrijskemu območju Szegeda okoli 127 milijonov evrov za ureditev infrastrukture. Sicer pa na Madžarskem že izdelujejo avtomobile Mercedes-Benz, Audi in Suzuki, sedaj prihaja še BYD. Zanimivo, vsekakor nespregledano.

***

Revoz čaka na novice iz Pariza.

Revoz na radijskih valovih

Kot že napovedano – nekaj malega o Revozu in tudi slovenski medijski sceni.

Nacionalni radio je v poročilih prav te dni sporočil nekaj, kar številni željno pričakujejo oziroma pričakujemo: po njihovem se bo Renault, 100-odstotni lastnik Revoza, zelo kmalu dokončno odločil o tovarni, kjer naj bi izdelovali novi električni Twingo. Kot je bilo rečeno, je Revoz v ožjem ali najožjem izboru. Ker je šlo za zelo pomembno novico, bi bilo pričakovati, da se bo pojavila tudi v vseh drugih medijih. Podrobno pregledovanje ni obrodilo sadov – nihče o tem ni poročal. Običajno je tako, da se tako pomembne informacije – konec koncev bo novi električni Twingo pomemben za Renault, še bolj pa za novomeško tovarno, če bo avto tam res nastajal – najprej pojavijo v širši oziroma mednarodni (avtomobilski) javnosti. Toda tam o tem ni bilo niti besedice. O Revozu smo v minulih tednih oziroma mesecih obširno pisali, kajti je pomemben del slovenske gospodarske scene, nekoč tudi največji slovenski izvoznik. Zadnji dve leti bolj ali manj životari oziroma je neznano, kakšne načrte imajo s to dolenjsko tovarno v Parizu, kjer je doma Renaultova uprava. Pred časom, ko je bil slovenski premier na obisku pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu, je na dan pricurljala novica, da se ‘nekaj dogaja’. No, doslej se ni zgodilo še nič.

Kakorkoli že, zdi se povsem neverjetno, da bi si na nacionalnem radiju privoščili nekakšno prednovoletno potegavščino. Če se je to zgodilo ali če se je zgodilo, da so v eter spustili nekaj, kar je plod ‘neuradnih informacij iz zanesljivih virov’, potem je pod velikim vprašajem kredibilnost medija. Zelo prav bi bilo, ko bi se potrdilo, kar so sporočili. Zanje in tudi za Revoz.

***

Leto 2024 bo za avtomobilsko industrijo veliko bolj problematično, kot je bilo letošnje.

2023: elektrika, Kitajska, Indija, subvencije

In za konec nekaj malega o letu, ki ga je le še za nekaj ur.

Gotovo napoveduje leto, ki bo v primerjavi z letošnjim precej bolj naporno in negotovo. Če bi to veljalo zgolj za avtomobilsko industrijo, bi to ne bila vesoljna tragedija. Skoraj ne more biti drugače. Izzivi so veliki. Izjemne podražitve avtomobilov v letošnjem letu napovedujejo skoraj izjemen tržni boj. Električni oziroma elektrificirani avtomobili so šli dokaj dobro v promet – letošnji tržni delež bo pri nas med osmimi in devetimi odstotki, v Evropski uniji utegne doseči 20 odstotkov. Toda njihove cene so previsoke tudi za razviti del Stare celine. In vendar je letošnja prodaja avtomobilov v Evropski uniji (EU) vseskozi v plusu (novembra so zabeležili že šestnajsto zaporedno povečanje), pri čemer seveda ni bilo mogoče spregledati, da se je delež dizelsko gnanih avtomobilov znova občutno zmanjšal in je bil novembra že skromnejši od posla z električnimi baterijskimi avtomobili. Kako bo vse to vplivalo na uresničitev nekaterih načrtov, seveda še ne more biti jasno. O Kitajski je bilo že veliko napisanega, skoraj nujno je omeniti, da se na svetovni avtomobilski zemljevid postavlja Indija – kot pomemben trg in tudi kot proizvajalec avtomobilov. Zanimivo je v ZDA, drugem največjem avtomobilskem trgu – njihovi terenski pickupi gredo še naprej dobro v promet, so še večji in okoljsko še bolj problematični, električni so kljub Tesli bolj ali manj za okras. Subvencije, pomemben poganjalec prodaje električnih avtomobilov, vsaj v EU počasi jemljejo slovo. Pomeni, da je pod vprašajem strategija, ki jo je zasnovala EU za prelomno leto 2035. Drži, izzivi so veliki.

Janez Kovačič