Avtomobilski teden 49, 2019

V Veliki Britaniji se je skoraj 100 tisoč ljudi odločilo tožiti tovarno Volkswagen.

Angleži proti Volkswagnu

Slovita afera Diesel-Gate ima očitno devet in še kakšno življenje zraven. Čeprav so od izbruha škandala minila dobra štiri leta, se pojavlja vedno znova in to v različnih oblikah. Tokrat se je zgodilo v Veliki Britaniji.

Tam je skupina okoli 100 tisoč lastnikov Volkswagnovih vozil, ki naj bi bili oškodovani zaradi vgradnje goljufive programske opreme, vložila tožbo proti omenjeni nemški avtomobilski tovarni. Toda postopek je šele na začetku. Odvetniki te velike skupine morajo najprej dokazati, da naj se s tem primerom ukvarja sodišče. Če se jim bo to posrečilo, bo treba dokazati, da je sporna programska oprema v Evropi prepovedana. Ko ali če se bo sodišče oziroma sodnik s tem strinjal, se bo začel nov proces, pri tem pa bo treba dokazati, da so bili lastniki teh vozil res odškodovani.

Znano je, da so v različnih evropskih državah različno ukrepali ob dejstvu, da je VW v vozila z dizelskim motorjem res vgrajeval sporno opremo, s katero je napačno prikazoval vrednost okolju škodljivih izpustov. Tako so na Nizozemskem in v Italiji tovarno že (denarno) kaznovali, medtem je moral lani VW na ta račun v Nemčiji plačati milijardo evrov kazni. V Sloveniji se je za skupinsko tožbo odločilo okoli 4.000 tisoč lastnikov teh vozil, izid pa še precej časa ne bo znan. Znano pa je, da je VW doslej na ta račun že izplačal vsaj 30 milijard evrov kazni, odškodnin in podobnega. Ni sporno – Diesel-Gate še dolgo ne bo poniknil v pozabo.

***

Tudi v Sloveniji prodaja avtomobilov pada, toda športni terenci ne poznajo minusa.

SLO prodaja: minus in plusi v skoraj enakem razmerju

Ker se je vsaj letošnja pomlad začela z vestmi o ohlajanju ne le slovenskega, pač pa evropskega in še kakšnega gospodarstva, je bilo jasno, da utegne to precej škodovati tovrstnemu poslu. Številke o letošnji oziroma dosedanji prodaji osebnih avtomobilov na slovenskem trgu to bolj ali manj potrjujejo.

V letošnjih enajstih mesecih je bilo tako pri nas prodanih 68.714 osebnih avtomobilov. To je bilo za 3,24 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, pri čemer

je tistih, ki so imeli plus, skoraj v enakem razmerju kot onih, ki so se v tem času srečali z minusom. Letos oziroma doslej je največ vozil prodal Volkswagen (11.713), vendar je bilo to za skoraj poldrugi odstotek manj kot lani. Renault na drugem mestu je imel že nekaj večji minus (5,89 odstotka, 9.666 vozil), medtem ko Škoda dokazuje, da v tem pogledu ne pozna ‘poraza’. V enajstih letošnjih mesecih je češka avtomobilska hiša pri nas prodala 6.720 vozil ali za skoraj štiri odstotke več kot lani. Zelo dobro gre še naprej Dacii (plus 34,4 odstotka !), med precej uspešnimi je bil tudi Volvo s 19,7-odstotnim povečanjem prodaje. In oni z največjimi minusi?

Opel letošnjih enajst mesecev končuje s skoraj desetodstotnim padcem, Fiat je imel za dobrih 18 odstotkov manj kupcev, Audi ne more biti vesel rezultata (30,4 odstotka manj), še manj pa Ford, katerega prodaja se je zmanjšala za res visokih 33,6 odstotka.

Seveda ni posebej presenetljivo, da je letos najbolje prodajani osebni avto Renault Clio (3.264), sledi pa mu Škoda Octavia (2.401), ki je s tem nekoliko prekosila VW Golfa (2.285). Renault Captur je daleč najbolje prodajani športni terenec pri nas (2.266), tesno za petami pa mu je Dacia Sandero (2.166).

Enajstmesečna statistika je zanimiva tudi zaradi dogajanja v posameznih razredih, kjer se dogajajo kar veliki premiki. Tako v nižjem kot v nižjem srednjem (po marketinško B in C segment) se je prodaja občutno zmanjšala, čeprav je njun skupni delež na slovenskem trgu še vedno okoli 40-odstoten. Še najprej pa prodaja skoraj galopira v razredu majhnih in srednjevelikih športnih terencev, saj jih je bilo prodanih skoraj 20 tisoč. In električno gnani avtomobili ter z njimi hibridi? Prvih jih je bilo doslej prodanih 568, njihov tržni delež pa je bil komaj 0,72-odstoten. Je bil pa bistveno ugodnejši delež hibridov – slovenska statistika ne loči med priključnimi in ‘običajnimi’ hibridi –, kajti v tem času je bil njihov tržni delež 2,3 odstotka, lani pa 1,6-odstoten. Toda za ustreznejše razumevanje je treba zapisati, da jih je bilo doslej prodanih 1.847.

***

Porsche je bil novembrski nemški avtomobilski prvak.

Nemčija z novembrskim in siceršnjim plusom

Nemški avtomobilski trg oziroma prostor je – kolikokrat je bilo te že povedano!? – izjemnega pomena za Evropo, tudi v svetovnem merilu ima svojo težo. Je lakmusov papir in hkrati uvajalec številnih trendov. Torej je pomembno, kaj se tam dogaja. In november je bil v smislu prodaje avtomobilov dokaj uspešen, čeprav v zadnjega pol leta od tam zgoraj prihajajo vesti o občutnem ohlajanju gospodarstva.

Novembra se je posel z novimi avtomobili tam povečal za občutnih 9,7 odstotka. Prodanih je bilo skoraj 300 tisoč novih avtomobilov, pri čemer je zanimivo, kako velike odstotke rasti so dosegle posamezne tovarne. Prvak je – kot že tolikokrat – Porsche, ki je v svoje trgovine privabil za nič manj kot 159 odstotkov več kupcev kot novembra lani. Drži, treba je upoštevati lanski padec zaradi uvajanja WLTP in zadreg pri dobavi avtomobilov, ampak tokratno povečanje dokazuje tudi povsem zdravo rast posla. Tudi Audi, ki mu v zadnjem času ne cvetijo rože, je prodajo povečal za krepkih 41 odstotkov. Gotovo je za vsako tovarno daleč najpomembnejši domači trg in s tega zornega kota si lahko pri Volkswagnu rečejo, da jim je šlo dobro – vsaj v enajstem letošnjem mesecu. Prodaja je zrasla za 27 odstotkov. Seveda so bili dogajanja v novembru veseli tudi pri Tesli, kjer so prav ob pomoči na dolgo čakajočo Teslo 3 posel povečali za visokih 130 odstotkov. Med hišami, ki so si z veseljem ogledale novembrske podatke, je tudi Alfa Romeo(!), ki je zrasel za 40 odstotkov, medtem ko je bil Peugeot boljši za 27 odstotkov.

In seveda, na drugi strani so oni z minusom. Suzuki se je ‘skrčil’ za 36, Honda za 20, Mini za 19, Opel, ki je seveda nemški, vendar pod francoskim lastništvom (PSA), pa je padel za 17 odstotkov. V enajstih letošnjih mesecih so si Nemci omislili 3,3 milijona novih osebnih avtomobilov, kar je bilo 3,9 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Ni slabo.

Janez Kovačič