Avtomobilski teden 44, 2025

Elon Musk utegne biti še bistveno bogatejši kot je bil.

Musk in 1.000 milijard dolarjev

Tesla je pogosto v središču pozornosti – če ne zaradi Elona Muska, skoraj največjega lastnika skupine in hkrati izvršnega direktorja, pa zaradi poslovnih oziroma finančnih rezultatov. Za nami je tretje letošnje trimesečje in rezultati kažejo toplo-hladno podobo. Hkrati zbujajo veliko pozornosti tudi predlagane, vendar še neuresničene namere, ki bi bistveno povečale Muskovo premoženje.

Borza in še marsikdo je bil navdušen ob dejstvu, da je Tesla v letošnjem tretjem trimesečju ustvarila rekordne prihodke, ki so posledica rekordne prodaje v tem času. Toda pelin je skalil navdušenje, kajti v tem obdobju nista zrasla zgolj prodaja in posledično prihodki, pač pa tudi stroški. To je tudi zmanjšalo dobiček, tisto, kar največ in najbolj šteje, saj je bil ta za 37 odstotkov skromnejši kot v primerljivem lanskem obdobju. Zakaj?

Znano je, da marsikateri sestavni del Tesle ne nastane v ZDA, pač pa na Kitajskem, v Nemčiji in verjetno še kje. Od uveljavitve Trumpovih carin na vse, kar ne nastane na oni strani ameriškega dela Atlantika, se s tem povečujejo stroški produkcije. Res je, da so ameriški kupci pohiteli z nakupi Tesel, saj so se konec septembra iztekle zvezne spodbude za nakup električnih avtomobilov in je bila zato prodaja ugodna, toda povečali so se tudi stroški. Toda ob tem zbuja veliko pozornosti predlog nagrade oziroma plače za Elona Muska.

Uprava je menda predlagala, da naj bi Muska nagradili s nič manj kot 1.000-milijardnim dolarskim bonusom ali čemerkoli. Ta je pri obrazložitvi predloga dejal, da v tem primeru »ne gre za denar, pač pa za nadzor nad delovanjem družbe. Ne počutim se dobro pri gradnji vsega tega, če nimam nadzora.« Musk še naprej močno verjame, da bodo njihovi (njegovi) robotaksiji, ki bodo uporabljali Teslino programsko opremo za popolno avtonomno vožnjo (FSD), do konca leta začeli voziti v osmih od desetih ameriških metropolitanskih mestih oziroma območjih. Že julija je Musk investitorjem dejal, da bo do konca letošnjega leta z robotaksiji »oskrboval polovico Američanov«. Pri ameriški upravi za varnost v cestnem prometu (NHSTA) očitno menijo drugače, kajti že nekaj časa preiskujejo 2,9 milijona Tesel, ki že uporabljajo programsko opremo FSD, ta pa naj bi bila kriva za veliko prometnih nesreč. Lepo, ampak tistih 1.000 milijard dolarjev …

***

Cupra je zvezda skupine Volkswagen.

EU v devetih mesecih – še kar

Devetmesečno obdobje je tisto, ki že kaže, kako naj bi se končalo leto. Seveda je zadnje trimesečje skoraj izjemno pomembno za vsako dejavnost, tudi za avtomobilsko industrijo. Toda če se v preteklih devetih mesecih ni dogajalo nič posebej ugodnega, je težko verjeti, da se bo zgodil plus do konca leta. Malce zapleten in dolg uvod je že nekakšen komentar dogajanja na avtomobilskih trgih Evropske unije (EU) v času od januarja do konca septembra. In bilo je še kar.

Ta ‘še kar’ velja za devetmesečje. Po drugi strani pa je bil september ugoden, saj se je posel z novimi osebnimi avtomobili povečal za točno deset odstotkov, kar je že tretji zaporedni mesec s pozitivnim predznakom. Na letni ravni je bilo slabše, kajti v tem času je bilo kupcev za vsega 0,9 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Ker se združena Evropa zavzeto ukvarja s svojo agendo, ki naj bi leta 2035 dokončno prekrižala prodajo novih osebnih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, so vseskozi v ospredju baterijski električni avtomobili (BEA). Njihova prodaja je letos poskočila, prodanih je bilo 1,3 milijona vozil, njihov tržni delež pa se je povzpel na 16,1 odstotka. To pomeni, da so šli v omenjenem obdobju bolje v promet le bencinsko gnani avtomobili (27,7-odstotni delež) in predvsem hibridi (34,7-odstotni delež). K temu je največ pripomogla Nemčija, ki sicer velja za največji avtomobilski trg v EU, saj je tam prodaja poskočila za 38,3 odstotka, svoje pa sta dodali še Belgija in Nizozemska. Na drugi strani je Francija, ki je drugi največji trgu v skupnosti, kjer pa se je prodaja teh vozil skrčila za 0,2 odstotka. Kako je šlo avtomobilskim tovarnam?

Skupina Volkswagen (VW) je ohranila vodilno mesto v letošnjem letu. V tem času se ji je posrečilo prodati 2,2 milijona avtomobilov, kar je 4,8 odstotka več kot lani. V tej korporaciji je posel najbolj povečala Cupra (plus 40,7 odstotka), pa tudi češka Škoda, ki je obseg prodaje povečala za nekaj več kot 10 odstotkov. Stellantis še naprej tone, saj je prodaja padla za 7,2 odstotka (1,2 milijona vozil). Je pa razveseljivo in morda presenetljivo, da je šlo dobro zadnja leta problematični Alfa Romeo, saj se ji je posrečilo privabiti 38,3 odstotka več kupcev. Toda obseg prodaje je skromen – vsega 43 tisoč vozil …

Za nas oziroma za Slovenijo, ki ima v svojem naročju novomeški Revoz, ta pa je sestavni del skupine Renault, je ugodno, da je šlo tej francoski avtomobilski hiši dobro. Prodaja je v devetih mesecih zrasla za 6,9 odstotka. Manj zadovoljni smejo biti pri japonski Toyoti (5,1 odstotka manj) in Hyundaiju, kjer se je posel skrčil za 4,5 odstotka. Premijska BMW in Mercedes-Benz nekako ohranjata svoj položaj, saj je prodaja Beemvejev poskočila za šest odstotkov, Mercedesov pa za točno dva odstotka. Statistika Acea, evropskega združenja izdelovalcev avtomobilov, zajema tudi dve kitajski tovarni. SAIC Motor je v devetih mesecih prodal 155 tisoč vozil ali 37,3 odstotka več, medtem ko je bil BYD (Build Your Dream) skromnejši (dobrih 80 tisoč avtomobilov), toda z 248-odstotnim povečanjem.

Janez Kovačič