Avtomobilski teden 41, 2024

V Bruslju vztrajajo pri dodatnih carinah za kitajske električne baterijske avtomobile.

Carine bodo, ampak kako naprej?

Ta hip se zdi tako, kot da je trgovinska oziroma carinska vojna med Evropsko unijo (EU) in Kitajsko bolj ali manj neizbežna. EU bo dodatne carine na kitajske električne baterijske avtomobile uvedla novembra, pri čemer bo njihova višina različna oziroma prišteta k sedaj že obstoječi 10-odstotni dajatvi. O tem, kako se bo odzvala Kitajska, je mogoče zgolj ugibati.

Saga o dodatnih evropskih dajatvah oziroma carinah na kitajske baterijske električne avtomobile (ali bolj natančno – na vse tovrstne avtomobile, izdelane na Kitajskem) ima dokaj dolgo brado. Sedaj skoraj ni več dvoma, da jih bo EU uvedla in to kljub temu, da je bilo proti pet članic EU, med njimi tudi Slovenija. Kitajska se bo seveda odzvala, pri čemer pa ni nujno – o tem smo že pisali – da bo v ospredju evropska (beri – nemška) avtomobilska industrija. Pri roki je vrsta drugih oziroma podobnih ukrepov, pri čemer se utegnejo Kitajci osredotočiti (tudi) na evropske kmetijske izdelke oziroma žgane pijače. In kmetijstvo je – saj to je splošno znano – ob vsem drugem prav tako nevralgična točka Evrope oziroma EU.

Ob tem na svetlo prihajajo novice o tem, da se je v zadnjih mesecih na relaciji Peking-Bruselj (ali obratno) dogajalo marsikaj. Po poročanju Reutersa je Kitajska že pred več kot mesecem dni predlagala, da bi v EU baterijske električne avtomobile, izdelane v Konfucijevi deželi, prodajali po najnižji ceni 30 tisoč evrov. Kot pišejo, tako v EU kot na Kitajskem niso želeli komentirati tega predloga. To verjetno pomeni, da ni izmišljen, pri čemer Reuters dodaja, da ima zanesljive vire, ki pa ‘želijo ostati anonimni’. Zanimivo v vsem tej ‘zgodbi’ je marsikaj. Tako naj bi bila povprečna maloprodajna cena baterijskega električnega avtomobila na Kitajskem v prvi polovici lanskega leta nekako 32 tisoč evrov, medtem ko naj bi takšen avto v enakem obdobju v EU stal kar 66 tisoč evrov! Takole na prvo žogo se zdi, da je (bil) kitajski predlog nekakšen poskus sprave, ki bi preprečila poglabljanje krize v odnosih med največjim avtomobilskim trgom oziroma gospodarstvom na obli in združeno Evropo. In kako naprej?

Kljub vztrajanju EU pri dodatnih carinah za kitajske električne avtomobile se pogovori na to temo nadaljujejo. In to je tudi prav. Končno ne bi smeli prezreti – Evropa oziroma EU naj ne bi bila izjemno pomemben partner ne za Kitajsko ne za ZDA. Ampak če to drži, zakaj si potem dajo toliko opraviti z nami tako v Pekingu kot v Washingtonu?

***

Električno gnani MG4 Electric je pri nas edini kitajski ‘električar’, ki je v minulem obdobju zabeležil opaznejšo tržno prisotnost.

Slovenija: dobro septembra, solidno v devetih mesecih

Kljub vsem turbulencam na evropskem avtomobilskem prostoru je posel z avtomobili v Sloveniji (še) razmeroma stabilen oziroma ne tako skromen ali slab. Septembra se je obseg prodaje namreč povečal za spodbudnih 10,1 odstotka, na letni ravni pa je plus nekaj skromnejši – prodaja je zrasla za 6,8 odstotka. Če bo šla tako do konca leta, bodo lahko tisti, ki se ukvarjajo s prodajo avtomobilske pločevine, zadovoljni. Ali celo precej zadovoljni.

Ko gre za avtomobilske razrede, ni presenečenj: v ospredju so še naprej majhni športni terenci (SUV), precej zaostajajo srednje-veliki suvi, nato pa že pridejo na vrsto majhni avtomobili. Tako je bilo v letošnjih devetih mesecih, tako je bilo tudi septembra z malenkostno razliko – majhni avtomobili so šli malenkost bolje v promet kot srednje-veliki športni terenci. V Sloveniji po tej strani torej nič novega, vsaj po statistiki, ki jo pripravlja Ardi Int. Tudi lestvica tovarn se ne spreminja veliko ali sploh ne. Nemški Volkswagen (VW) je po devetih mesecih v občutni prednosti (6.068), na drugem mestu se je ustalil francoski Renault (4.688), lani in tudi v začetku letošnjega leta nekaj bolj uspešna češka Škoda je sedaj tretja (4.146). Med deseterico sta le dve avtomobilski hiši, ki sta v omenjenem obdobju prodajali nekaj skromneje kot v primerljivem lanskem obdobju. Prej omenjena Škoda je v tem času zabeležila skromen minus (0,7 odstotka), medtem ko je bil padec pri Kii vendarle občutnejši (za 11,3 odstotka manj). Pogled na seznam najbolje prodajanih avtomobilov po krizi, ki jo je lani in tudi predlani doživljal Renaultov Clio, verjetno dokazuje, da je kriza mimo. Clio, ki ga zaradi nastajanja v dolenjskem Revozu sprejemamo za ‘našega’, je po letošnjih devetih mesecih lavreat (1.776 vozil). Sledi Octavia (1.315), na tretjem mestu je še en Renault in sicer Captur (1.270). In ni mogoče spregledati – med deseterico najbolje prodajanih je kar osem športnih terencev oziroma križancev, pri čemer je Peugeot 2008 zabeležil največji vzpon (skoraj za 89 odstotkov večja prodaja kot lani v tem času). In ni mogoče mimo baterijskih električnih avtomobilov.

Tudi pri nas gredo ti letos precej slabše v promet kot lani – v devetih mesecih se je zanje odločilo 2.341, lani pa 3.175 kupcev. Osip je očiten, morda je dokaj realno pričakovanje, da bodo nove oziroma višje subvencije tja do konca leta prodajni sliko nekoliko ozaljšale oziroma popravile. Morda to potrjuje že september, ki je bil s prodajo 364 vozil najugodnejši letošnji mesec. Vrh krojita dve Tesli, vendar v nekoliko obrnjenem vrstnem redu – sedaj je spredaj Tesla 3 (351), sledi pa Tesla Y (315). Cuprin električni Born je tretji (194) in že nekaj časa dokazuje, da se je ta relativno nova avtomobilska znamka, ki je sicer nekakšna ‘podružnica’ Seata, kar dobro prijela pri nas in seveda tudi na drugih evropskih trgih. In da bomo v slogu evropskih električnih kitajskih zadreg, še beseda o kitajskem MG, ki je pri nas vodilni v tem segmentu. Ta je v tem času prodal 95 vozil MG4 Electric in 14 ZS-jev. Pomeni, da je bil njegov tržni delež nekako 4,7-odstoten …

***

Tata Nano je pred leti nekoliko vznemiril evropski avtomobilski prostor.

Umrl oče Tate Nano

V starosti 86 let je umrl Ratan Tata, največji lastnik in tudi častni predsednik indijske korporacije Tata. Njen letošnji promet ocenjujejo na okoli 165 milijard dolarjev… Evropski javnosti je morda ostal v spominu predvsem zaradi Tate Nano. Nekaj več kot tri metre dolgo vozilce je pred več kot petnajstimi leti nekoliko vznemirilo evropski avtomobilski prostor z napovedjo, da bo to najcenejši avto na obli, in sicer na voljo za sedanjih 2.000 evrov. Ni se zgodilo.

Nano, ki so mu posmehljivo pravili tudi rikša na štirih kolesih, je bil najprej mišljen za indijski trg. Prve skice za avto naj bi prispeval kar Ratan Tata. Kasneje so se pojavile napovedi o tem, da naj bi z avtom poskušali tudi na zahtevnih evropskih trgih. Tovarna je evropsko verzijo predstavila tudi na salonu v Ženevi, vendar je vse skupaj ostalo le pri načrtih. Tudi s prodajo in organizacijo proizvodnje je imela korporacija Tata doma, torej v Indiji, veliko težav. Povsem novo tovarno, ki je bila tik pred odprtjem, so morali tako rekoč zapreti oziroma premestiti. Izkazalo se je, da so jo zgradili na kmetijskih zemljiščih, do katerih so prišli na nepravilen način in s tem povzročili celo nekaj samomorov obupanih kmetov. Korporacija Tata je še vedno največja lastnica britanske avtomobilske skupine Jaguar Land Rover.

Janez Kovačič