Ali je avtomobil do srede 90. let sploh napredoval?

Povedne tehnične slike danes v nezmanjšanem ritmu dobimo le še od klasikov. Daimler je eden takšnih redkih.

Danes smo priča digitalni revoluciji v avtomobilski industriji. Še nikoli prej ni avtomobil tako hitro napredoval. Vselej v dobrem …? – To je druga zgodba.

Pa se človek vpraša: kaj so pa počeli prej?

***

Danes se torej zdi, kot da je do te dobe avtomobil stopicljal na mestu. Pa seveda ni. Če se ozremo nazaj samo do konca druge vojne, ko so avtomobili zakoličili današnje stanje in prekinili s ‘kočijaško’ preteklostjo (rečeno seveda zgolj ilustrativno), je že s slik opazen viden napredek.

Takratni napredek je slonel na osnovni tehniki: strojništvu, elektrotehniki, materialih, aerodinamiki. In v tistih časih je ljudi to tudi zanimalo, zato je bilo pisanje v medijih vselej (bolj ali manj) polno novotarij.

V zgornjih navedbah se ne vidi še druge vrste napredka: zasnova avtomobila in proizvodnega procesa, izdelava, kakovost.

Vedno sta seveda možna dva pogleda. Prvi (optimističen) pravi tako, kot ste ravnokar prebrali, drugi (pesimističen) pravi, da je šlo le za poliranje že znanega. Ena boljših ilustracij slednjega je, denimo, prvi Renault Mégane; nastal je na osnovi Devetnajstice, nič kaj dosti novega ni bilo v njem. Tudi motorji so bili bolj ali manj nespremenjeni. Nov je bil videz. Toda Renault je z njim vseeno napravil revolucionaren korak: iz ‘preoblikovanega’ R19 je naredil celo karoserijsko družino, ki jo je kronal s Scénicom. Ta je družinam v Evropi ponudil nekaj, česar dotlej niso dobile nikjer drugje: kompaktne mere, a veliko notranjega – prilagodljivega! – prostora. Tudi to je napredek.

Morda so bila 80. leta še najmanj prepričljiva. Iz oblik so nastale škatle, pod njimi pa stara tehnika. Že takrat so sicer poznali prenove in modelska leta, a se danes to sliši smešno: bočni smernik na prednjem blatniku se je preselil izpred kolesa za kolo, spremenila se je razporeditev svetil znotraj dolgočasne pravokotne oblike zadnjih luči in podobno.

A vseeno nazaj k optimističnemu pogledu. Skoraj vse tehnične rešitve pogona in podvozja so znane že iz začetka 20. stoletja (plus – minus), a je bilo potrebnih na milijone preskusnih kilometrov, da je postalo podvozje tiho, kompaktno, čvrsto, varno, tudi lahko servisirano, kot je danes, in na milijone ur teka motorjev na preskusnih mizah, da so izpopolnili zgorevalni proces, tolerance izdelave, oblike posameznih strojnih delov, procesa polnjenja in praznjenja delovnega prostora v motorju, sistema mazanja in hlajenja in tako naprej, da je danes motor tako zanesljiv, kot je. Da, na primer, lahko gosti sistem stop/start, ker bo v hipu stekel, ko bo elektronika ukazala, naj steče. Kar, spomnimo se, še v 90. letih to ni bilo samo po sebi umevno.

Vsi ti procesi izboljšav potekajo še danes, a so vse manj slišni – ker pač nikogar več ne zanimajo, razen peščice vernikov, ki jim je (avtomobilska) tehnika konjiček. Ti so in še vedno radi pogledajo takšne ilustracije.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Zvečine tudi napredek na teh področjih morda res ni več tako silovit kot nekoč, marsikaj je postalo standard avtomobilske industrije, vključno s primarno ergonomijo (vožnja), vključujoč dobre sedeže.

Časi so takšni, da tudi avtomobilski proizvajalci ne izpostavljajo več tovrstnega tehničnega napredka, če ne gre ravno za kak poseben model ali za kako posebno različico. Marsikateri sploh ne sporoča več, kakšno je podvozje (vrsta prem, stabilizatorji, …), kakšen je volanski sistem (vrsta serva), podrobnosti motorne gradnje (kot med valji pri motorjih V, posreden ali neposreden vbrizg, …), kakšen je samodejni menjalnik (vrsta) in tako naprej. Vse je tam in za vse to ni treba skrbeti.

Digitalna doba je avtomobil resda izjemno izpopolnila, a ga je hkrati tudi prav tako izjemno približala povprečnemu kupcu. Ta ga zdaj razume, pa ni treba, da je za to po stroki ali le ljubiteljsko strojnik ali elektrotehnik. Glavni argumenti so postali čisto nekaj drugega.

***

Zdaj pač skrbimo za to, kako velik je osrednji zaslon in ali ima softver za povezovanje z Androidom, z iOs ali z obema.

Vinko Kernc

Foto: Daimler