Avtomobilski teden 4, 2025

Češka Škoda je bila lani znotraj koncerna Volkswagen po obsegu prodaje največja tovarna.

EU s skromnim lanskim povečanjem

Acea, združenje evropskih izdelovalcev avtomobilov, objavlja statistiko lanskega posla z avtomobilsko pločevino v Evropski uniji (EU). Velikih presenečenj ni, jih tudi ni bilo pričakovati, saj je bilo že med letom bolj ali manj jasno, kaj se utegne pokazati pod črto.

Lani je bilo v EU prodanih 10,6 milijona osebnih avtomobilov. To je za pičlih 0,8 odstotka več kot leto prej. Številka je razmeroma skromna, če pa zraven prištejemo še tisto, kar je bilo prodano v Veliki Britaniji, na Norveškem in v Švici (EFTA), potem številka poskoči na 12,9 milijona. Toda tudi v tem primeru je povečanje zelo skromno – komaj 0,9 odstotka več kot leta 2023. K temu končnemu rezultatu v EU je največ prispevalo dejstvo, da je bilo na vseh treh največjih trgih – v Nemčiji, Italiji in Franciji – manj kupcev kot prej. Zanimivo, vsaj za nas, je tudi, da je bilo lani na Hrvaškem prodanih več avtomobilov kot pri nas (65 tisoč/53 tisoč), kar se doslej ni zgodilo velikokrat, če sploh kdaj. Sicer pa številke Acea kažejo, da je Nemčija ohranila mesto največjega trga v EU, saj je bilo tam prodanih 2,8 milijona vozil, v Franciji, ki je druga v skupnosti, pa več kot milijon manj (1,7 milijona). Toda v obeh državah je bil lanski rezultat skromnejši kot leto prej, saj je bil nemški minus 1-odstoten, francoski pa minus 3,2-odstoten.

Zanimiva in po svoje nič posebej presenetljiva je tudi statistika o vrsti pogona. Največji, in sicer 33,3-odstotni, je bil delež avtomobilov, ki jih poganja bencin. Delež avtomobilov z dizelskim motorjem, ki so nekoč prevladovali tako v EU kot v Evropi nasploh, se je zmanjšal na vsega 11,9 odstotka. Se je pa precej povečal delež hibridnih vozil (30,9 odstotka), medtem ko je bil posel s priključnimi hibridi (PHEV) razmeroma skromen (7,1 odstotka). Baterijski električni avtomobili so si odrezali 13,6 odstotka evropske avtomobilske pogače, kar je seveda manj kot leto prej – in to znova ni nič posebej novega.

Ko gre za avtomobilske tovarne, je tudi letos tako kot je bilo lani in leta nazaj. Nemški koncern Volkswagen (VW) je ostal povsem na vrhu po obsegu prodaje v EU, in sicer je lani za svoje avtomobile našel 2,8 milijona kupcev. To je 3,2 odstotka več kot leta 2023., kar je ob upoštevanju vsega, kar se mu dogaja, vendarle nekoliko presenetljivo. Češka Škoda je bila s prodajo 659 tisoč avtomobilov največja tovarna znotraj korporacije. Je pa bil obseg prodaje pri Stellantisu lani bistveno manjši kot leto nazaj. Skupaj je bilo prodanih 1,7 milijona vozil oziroma 7,2 odstotka manj. Peugeot kot sestavni del skupine je bil največji (565 tisoč), kar je približno toliko kot leto prej. Skupina Renault je obdržala tretje mesto s skupno prodajo 1,1 milijona vozil (plus 1,9 odstotka), se je pa matični Renault z izdelavo in prodajo 631 tisoč vozil povzpel na mesto največje francoske avtomobilske hiše. Dobro je šlo lani japonski Toyoti (856 tisoč, plus 17,5 odstotka), skupini Hyundai (še Kia) pa nekaj slabše (718 tisoč, 0,6 odstotka manj). Zanimiva in po svoje ilustrativna je primerjava dveh nemških premijskih tovarn. Münchenski BMW je lansko leto končal z negativnim predznakom (0,6 odstotka manj, 718 tisoč vozil), a je bila njegova prodaja občutno večja kot Mercedes-Benzova (571 tisoč, 2,6 odstotka manj). In še beseda o kitajskih avtomobilskih tovarnah in Tesli. Statistika Acea zajema samo SAIC Motor, ki je Evropejcem lani prodal 157 tisoč vozil. Teslin lanski izplen je bil dobrih 13 odstotkov skromnejši kot leta 2023, za te avtomobile se je v EU odločilo 242 tisoč kupcev. Bo 2025, ki se je šele dobro začelo, vsaj za kitajske avtomobilske tovarne bistveno drugačno? Čez leto bomo vedeli in videli.

***

Dacia Sandero nosi lovoriko najbolje prodajanega avtomobila na Stari celini v letu 2023.

Daciin Sandero evropski tržni prvak

Avtomobilski prvaki na slovenskem trgu v minulem letu so znani, sedaj pa so znani tudi tisti, ki so lani krojili evropski avtomobilski vrh. Njihov vrsti red ni posebej presenetljiv, je pa vsaj malo presenetljivo, da so ožji tržni vrh na Stari celini krojili avtomobili, ki niso športni terenci (SUV). In s tega zornega kota je to vendarle vsaj nekoliko razveseljivo.

Tako ali drugače, povsem v vrhu je Daciin Sandero. Romunska tovarna, ki je v lastniškem objemu francoskega Renaulta, je lani prodala malenkost več kot 270 tisoč Sanderov oziroma 14,3 odstotka več kot leta 2023. Mogoče je reči, da se je omenjena hiša uveljavila tako v zahodnem kot že pred časom v vzhodnem delu Evrope, pri čemer spominja na tržni prodor, ki ga je pred leti opravila češka Škoda. ‘Naš’ Clio se je uvrstil na drugo mesto (216 tisoč vozil), kar je bilo za 6,5 odstotka bolje kot leto nazaj. Na tretje mesto se je uvrstil Volkswagnov Golf (216 tisoč), ki je bil nekoč nesporni evropski tržni prvak. Ni mogoče spregledati, da je njegova prodaja lani poskočila za visokih 17,5 odstotka. Šele na četrtem mestu je Tesla Y, torej prvi športni terenec, ki ga za povrh poganja elektrika. Toda prodaja tega vozila, ki je bilo leta 2023 evropski tržni prvak, je bila lani za 17,5 odstotka skromnejša (210 tisoč vozil). Volkswagnov T-Roc (203 tisoč, minus 1,5 odstotka) je torej zaostal za Volkswagnovo ikono (Golf), kar je vsaj nekoliko nepričakovano. Peugeot 208 je bil na sredini te lestvice (199 tisoč), komaj kaj je za njim zaostal naslednji Volkswagen Tiguan (195 tisoč, 12,1 odstotka več). Toyota sme biti zadovoljna s poslom, ki ji ga je zagotovil Yaris Cross (194 tisoč), saj je bil ta za dobrih deset odstotkov ugodnejši kot leto nazaj. Deseterico evropskih avtomobilskih prvakov zaključujeta Škoda Octavia (182 tisoč, plus 13,1 odstotka) in še ena Toyota – Yaris, ki je že kar nekakšna evropska stalnica, kajti lani je bilo prodanih 180 tisoč vozil (plus 13,8 odstotka več).

***

Ljubljanski avtobusi bodo po novem vozili tako na vodik kot tudi na plin.

Prestolnica kupuje avtobuse na vodik in elektriko

Slovenska prestolnica si je pred nekako dvema letoma omislila predstavitev mestnega avtobusa, ki ga poganja vodik. Sedaj se načrt, ki naj bi omogočil okoljsko bolj sprejemljiv mestni avtobusni prevoz – ta hip je na voljo skupaj 217 mestnih avtobusov –, uresničuje. Do konca leta naj bi Ljubljanski potniški promet (LPP) dobil osem avtobusov na vodik, pripravljen pa je tudi razpis za nakup 25 mestnih (nizkopodnih) avtobusov, ki jih bo poganjala elektrika.

Od osmih avtobusov na vodik bo eden na voljo prav kmalu, pri čemer naj bi bil po besedah odgovornih pri LPP namenjen izobraževanju, saj gre za tehnologijo, ki je povsem nova in pri nas bolj ali manj neznana. Preostalih sedem avtobusov naj bi dobavili do konca oktobra, pri čemer bo investicija vredna skoraj osem milijonov evrov. Kot pojasnjujejo pri LPP, je cena avtobusa oziroma vozila na vodik nekako dva do 2,5-krat višja od avtobusa (vozila) na stisnjen zemeljski plin (CNG). V voznem parku omenjenega ljubljanskega prevoznika je sedaj skoraj 100 avtobusov, ki za pogon uporabljajo CNG, za avtobuse na vodik pa bo treba ob tem zgraditi še polnilno postajo.

Za nakup 25 električnih avtobusov bo namenjenih nekako 6,5 milijona evrov, pri čemer bo večino denarja prispeval slovenski EKO sklad, nekaj pa tudi ljubljanska mestna občina. Nasploh so načrti tja do leta 2030 razmeroma ambiciozni. Za nakup okolju prijaznih mestnih avtobusov bo prestolnica namenila približno 68 milijonov evrov. Lepo. Ostaja le še neodgovorjeno vprašanje – bo vožnja z mestnimi avtobusi po prestolnici ob vsej skrbi za okolje tudi učinkovitejša, hitrejša, udobnejša in kar je še takšnega?

Janez Kovačič