Avtomobilski teden 20, 2016 Avtomobilski teden 20, 2016
Predsednik japonskega Mitsubishija Tetsuro Aikawa bo konec junija na rednem letnem srečanju delničarjev odstopil zaradi goljufanja oziroma prirejanja rezultatov porabe goriva. To je bolj... Avtomobilski teden 20, 2016
V zvezi Renault-Nissan-Mitsubishi bo letno nastalo okoli 9,6 milijona vozil, s tem pa bodo vstopila v klub največjih.

V zvezi Renault-Nissan-Mitsubishi bo letno nastalo okoli 9,6 milijona vozil, s tem pa bodo vstopila v klub največjih.

Predsednik japonskega Mitsubishija Tetsuro Aikawa bo konec junija na rednem letnem srečanju delničarjev odstopil zaradi goljufanja oziroma prirejanja rezultatov porabe goriva. To je bolj ali manj v skladu z japonsko kulturo oziroma dojemanjem odgovornosti – bodisi objektivne bodisi subjektivne.

Ta je svetlobna leta daleč od evropske, še bistveno bolj od tistega, kar poznamo in se dogaja v naših krajih. Ampak pričakovani odstop prvega človeka relativno majhnega izdelovalca avtomobilov ni zasenčil znanega dejstva: Nissan je pred nedavnim postal solastnik Mitsubishija, saj je kupil 34-odstotni delež. Ker je Nissan sestavni del zveze Renault-Nissan, se lahko zgodi, da se bo trem avtomobilskim velikanom, ki že dolga leta krojijo produkcijski svetovni Olimp, pridružila trojica Renault-Nissan-Mitsubishi. Slednji je lani izdelal 1,1 milijona vozil, kar pomeni, da se utegne skupna številka povzpeti na približno 9,6 milijona avtomobilov. S tem pa bo že mešal štrene Toyoti, Volkswagnu in General Motorsu. Za 34-odstotni delež v Mitsubishiju je Nissan odštel 1,9 milijarde evrov, dogovor bo formalno sklenjen 25. maja, dejansko pa ga bodo speljali do konca leta. Medtem bo že jasno, koliko bo Mitsubishija stala goljufija s porabo (govori se vsaj o 900 milijonih evrov!), a je ta hip videti, da japonsko-japonska in posredno francoska-japonsko-japonsko poroka ni v nevarnosti. Se pa kaže ob tem vprašati, zakaj se nekaj takšnega ne posreči italijansko-ameriškemu koncernu Fiat Chrysler Automobiles oziroma Fiatu, ki ga vodi tolikokrat omenjeni Sergio Marchionne? Ta se sicer ni odločal za nakup v slogu Nissan-Mitsubishi, saj je moral pred leti seči globoko v žep za nakup Chryslerja, kar se sedaj kaže kot zelo dobra poteza, se pa že nekaj časa poskuša neuspešno združiti s kakšnim izmed velikih ali največjih izdelovalcev avtomobilov na zemeljski obli. Vsi dosedanji poskusi so bili neuspešni oziroma deležni posmeha v slogu ‘latinski žigolo se hoče preriniti v visoko avtomobilsko družbo’. Morda ima Marchionne prav, ko pravi (ali je tako govoril pred leti), da je združevanje nujno in da bodo čez čas obstale zgolj tri ali štiri velike avtomobilske korporacije. Toda zdi se, da se bo FCA takšnemu klubu pridružil tedaj, ko bodo drugi to hoteli, ne pa tedaj, ko se bo sam ponujal.

Zgodba o Tesli Motors utegne biti zavoljo velenjskega delavca vsaj malo tudi slovenska.

Zgodba o Tesli Motors utegne biti zavoljo velenjskega delavca vsaj malo tudi slovenska.

Tesla Motors nekako noče s prvih strani. V tej zgodi se sedaj pojavlja tudi Slovenija oziroma eden od slovenskih delavcev v tej sloviti avtomobilski hiši, ki zadnje čase razburja predvsem s še nerojeno Teslo 3. Kot je bolj ali manj znano, gradi Tesla v kalifornijskem Freemontu tovarno, v kateri bo nastajal prej omenjeni avtomobil. Na gradbišču se je ob posredovanju nemškega in slovenskega podjetja znašel tudi 42-letni Velenjčan. Čeprav je bilo v pogodbi zapisano, da bo delal kot nadzornik, je bil bolj ali manj običajen delavec z urnikom, ki ga prakticirajo predvsem v tretjem svetu – delal je, kot pravi, tudi sedem dni v tednu in to celo po deset ur. Ko se je na gradbišču ponesrečil, so ga hoteli na hitro odpraviti, a se, tako poročajo, ni dal. Vpletli so se odvetniki, sedaj je v igri visoka odškodnina (2,6 milijona dolarjev), slovenski in tudi nemški posrednik pa si umivata roke. A se je oglasil sloviti Elon Musk, ki je zatrdil, da bodo primer slovenskega delavca »preiskali in popravili«. No, slava ima na oni strani Atlantika vsaj dve strani in utegne se zgoditi, da se bo zgodba za slovenskega delavca razpletla veliko bolj ugodno, kot če bi delal v kakšnem povsem običajnem podjetju.

Koncern VW vsaj v Evropi (še) ne občuti posledic afere 'Diesel-Gate'.

Koncern VW vsaj v Evropi (še) ne občuti (prodajnih) posledic afere ‘Diesel-Gate’.

Koliko afera ‘Diesel-Gate’ vpliva na prodajo avtomobilov tovarne Volkswagen (VW)? Vprašanje pozna zelo različne odgovore. Za ZDA se bolj ali manj ve, da bo moral VW narediti, predvsem pa plačati zelo veliko, da bo tako, kot je nekdaj bilo – če bo sploh kdaj še tako! V Evropi je položaj različen, a je ta hip videti, da posledice niso hude ali morda tragične. V Nemčiji, največjem evropskem trgu in seveda domačem dvorišču VW, se koncern ne more pritoževati nad poslom. Vendar vsaj eno dejstvo ostaja: evropske kupce Nemci obravnavajo bistveno drugače kot ameriške in ta grenkoba se utegne čez čas pokazati tudi v minusu. In pri nas? V letošnjih štirih mesecih se je število pogodb za nakup vozil VW povečalo za visokih 23 odstotkov in tovarna ostaja najuspešnejši prodajalec vozil. Dobave so v omenjenem času zrasle za 7,5 odstotka. Videti je, da slovensko dojemanje vsega tistega, kar je povzročil škandal, za germansko avtomobilsko hišo ni problematično. Dobro za tovarno, slabše za razumevanje, kaj je prav in kaj ne, kaj je sprejemljivo in razumljivo, kaj pa narobe. Ampak nekaj ne more biti sporno: ko bo aktualizirano in problematizirano vprašanje tovarniško določene oziroma obljubljene porabe goriva, se utegne marsikaj  spremeniti. Izpusti škodljivih plinov nas očitno ne udarijo po žepu tako, kot večja poraba goriva. A prvo ima veliko bolj usodne posledico kot drugo.

Janez Kovačič