Avtomobilski teden 26, 2024 Avtomobilski teden 26, 2024
  Čisti dobiček, DD in še kaj Biti največji, imeti največ zaposlenih, imeti težo nacionalnega (gospodarskega) pomena, višina dodane vrednosti na zaposlenega – vse... Avtomobilski teden 26, 2024

Največ čistega dobička so lani imeli pri Porscheju Slovenija, ki med drugim zastopa tovarne koncerna Volkswagen.

 

Čisti dobiček, DD in še kaj

Biti največji, imeti največ zaposlenih, imeti težo nacionalnega (gospodarskega) pomena, višina dodane vrednosti na zaposlenega – vse to je gotovo pomembno. Za državo, občutek politične in gospodarske pomembnosti, za marsikaj. Za delničarje oziroma lastnike je pomembno (še) kaj drugega, recimo dobiček. Kako je bilo s tem lani pri nas in še posebej med tistimi, ki so sestavni del slovenske avtomobilske branže?

O novomeškem Revozu vemo marsikaj, marsikaj je bilo tudi pozabljeno. Nekoč največji slovenski izvoznik sicer ostaja največja in s tem tudi edina avtomobilska tovarna v Sloveniji, toda njegovi poslovni rezultati so zgolj senca nekdanjih. Lani, tako je poročalo Delo, je 1.329 zaposlenih ustvarilo 9,38 milijona evrov čistega dobička, vsak zaposleni pa nekaj več kot 73 tisoč evrov dodane vrednosti (DD). Adria Mobil, nekoč sestavni del Revoza oziroma predhodnika IMV, je imel lani 1.247 zaposlenih (kar tudi kaže na stanje Revoza, kjer je nekoč delalo več kot 3.000 ljudi), je imela dobih 61 milijonov evrov dobička in dobrih 95 tisoč evrov DD za zaposlenega. Največji slovenski zastopnik tujih avtomobilskih tovarn, torej ljubljanski Porsche Slovenija (Volkswagen, Audi, Škoda, Seat, Porsche ipd.), je pridelal malenkost več kot 25 milijonov evrov čistega dobička, zaposleni (skupaj 116) pa 334 tisoč evrov dodane vrednosti. Toyota Adria, ki skrbi za posel z japonskimi avtomobili pri nas, je imel lani v službi vsega 52 ljudi. Toda ustvaril je 22 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je bila vrednost DD na zaposlenega 423 tisoč evrov. Pomeni, da je primerjava med omenjenima avtomobilskima zastopnikoma v korist slednjega – vsaj ko gre za te ekonomske kazalce.

Akrapovič je svetovno znano podjetje, vpletene v posle s številnimi avtomobilskimi in motociklističnimi podjetji. Lani je podjetje z bazo v Ivančni gorici zaposlovalo kar 1.808 ljudi in imelo 28 milijonov evrov dobička, DD pa je znašal skoraj 65 tisoč evrov na zaposlenega. Nespregledljivo je, da so lani dobro poslovala tudi nekatera podjetja v skupini Emil Frey. Pri P Automobili Import, ki se ukvarja s prodajo vozil Peugeot, je delalo le 18 ljudi, čistega dobička je bilo za dobrih pet milijonov evrov, DD na zaposlenega pa je za malenkost presegla 500 tisoč evrov. Avto Triglav, tudi znotraj Emil Freya, je bil po čistem dobičku primerljiv s prej omenjenim podjetjem (5,38 milijona evrov), 44 zaposlenih pa je ustvarilo dobrih 117 tisoč evrov DD. KMAG, ki pri nas skrbi za južnokorejsko Kio, je prav tako posloval dobro: čistega dobička se je nabralo za 3,99 milijona evrov, DD na zaposlenega (skupaj 17) pa je znašala 409 tisoč evrov. Blizu je bil tudi C Automobili Import (Citroën): čistega dobička se je nateklo za 4,1 milijona evrov, vsak zaposleni (39) pa je ustvaril 226 tisoč evrov DD. Tudi Star Import (Mercedes Benz), ki spada pod okrilje skupine Emil Frey, ni bil neuspešen: 3,5 milijona dobička in 118 tisoč evrov DD na zaposlenega (skupaj 84).

Zanimivo je, da je na tem seznamu tudi nekaj trgovcev, ki sodelujejo z zastopniki avtomobilskih tovarn, in se s svojim poslom ukvarjajo izven največjih slovenskih mest. Sem spada trebanjski Avto Slak, ki je lani zaposloval kar 79 ljudi (!) in imel 1,7 milijona evrov čistega dobička, DD na zaposlenega pa je dosegel kar spoštljivih 86 tisoč evrov. Avtohiša Vrtač (Kranj) ima na svojem plačilnem seznamu 85 ljudi, dobička je bilo za 445 tisoč evrov, DD na zaposlenega je dosegel vrednost dobrih 54 tisoč evrov. Podjetje Selmer iz Celja (84 zaposlenih) je imelo skoraj tri milijone evrov čistega dobička in dobih 90 tisoč DD na zaposlenega. In za konec Avtohiša Malgaj (Trbovlje). Dobička ni bilo, pač pa 354 tisoč evrov izgube, kar verjetno ni bilo spodbudno za 68 zaposlenih.

***

Teslin Cybertruck mora na izredni pregled.

 

Cybertrucki na pregled

Tesla je že pred časom inavgurirala Cybertruck, veliki športni terenec, ki pa še ni doživel velikoserijske izdelave oziroma prodaje. Z njim je poskušala Tesla oziroma Elon Musk odgovoriti tistim, ki so menili, da tovarna prepočasi obnavlja svoj vozni park in predstavlja nove modele. Sedaj je Cybertruck doživel še en udarec – vsa vozila morajo na izredni pregled oziroma so zanje objavili vpoklic.

Ta hip ni znano, koliko Cybetruckov je Tesla prodala. Po vsej verjetnosti je velika večina zgolj v ZDA, kajti, kot že zapisano, velikoserijska izdelava kljub vsemu še ni stekla. Kot piše Reuters, gre v tem primeru za nekako 11 tisoč vozil. In kaj je narobe? Vse kaže, da se pojavljajo težave z motorjem, ki skrbi za brisalnik prednje šipe. Nič čudnega, dodajajo ob tem nekateri. Omenjeni brisalnik ima kar 1,2 metra dolgo metlico, kar je največ, kar je bilo kdaj uporabljeno pri kakšnem avtomobilu. Tako velik vzvod močno obremenjuje motor, kar so opazili tudi nekateri lastniki in ob tem na družbenih omrežjih zapisali, da gre v tem primeru za ‘precej slabo kakovost izdelave’. Verjetno ne prvič. Je kaj tolažbe, da se je Porsche odločil za vpoklic vseh Taycanov?! Morda.

Janez Kovačič