Avtomobilski teden 39, 2022 Avtomobilski teden 39, 2022
Napovedi: drugi gor, Evropa navzdol Verjetno je malo industrijskih dejavnosti oziroma panog, ki so deležne tako velike pozornosti kot avtomobilska industrija. Temu primerna je... Avtomobilski teden 39, 2022

Vse kaže, da so slabe napovedi za Evropo predvsem posledica zadreg v Nemčiji.

Napovedi: drugi gor, Evropa navzdol

Verjetno je malo industrijskih dejavnosti oziroma panog, ki so deležne tako velike pozornosti kot avtomobilska industrija. Temu primerna je tudi število analiz oziroma napovedi o bližnji in nekaj bolj oddaljeni prihodnosti.

Po napovedi analitične hiše S&P Global Mobility se svetovna avtomobilska produkcija po vseh zadregah pobira. V svoji najnovejši napovedi omenjena hiša napoveduje, da se bo svetovna proizvodnja avtomobilov letos povečala za 5,7 odstotka v primerjavi z letom 2021. To je za 0,6 odstotka več kot so napovedovali pred mesecem, torej avgusta, pri čemer naj bi bila to posledica povečanja proizvodnje avtomobilov na Kitajskem, ki se pobira po spomladanskih težavah zaradi epidemije. Tako menijo, da se bo na tem največjem avtomobilskem trgu izdelava letos povečala za 3,9 odstotka, v celotni Aziji za 5,5 in v Severni Ameriki kar za 11,7 odstotka. Evropa?

Kot napovedujejo, naj bi se izdelava avtomobilov na Stari celini letos zmanjšala, in sicer za 0,5 odstotka. To je kar presenetljiv obrat, saj so še avgusta menili, da bo vendarle zabeležila skromno rast. Po njihovem bo to predvsem posledica pomanjkanja sestavnih delov (v glavnem polprevodnikov), ki, kot kaže sedaj, najbolj pesti zlasti evropsko avtomobilsko industrijo. To naj bi pomenilo, da bodo letos v evropskih državah izdelali okoli 1,4 milijona avtomobilov manj. Prav skromna proizvodnja v Evropi naj bi bistveno pripomogla k temu, da se bo kljub povečanju drugje letošnja izdelava na obli zmanjšala za približno štiri milijone vozil. Ob tem prihajajo iz Nemčije »mešana sporočila«, kot so zapisali pri S&P Global Mobility. Avgusta je bila prodaja novih avtomobilov na tem največjem evropskem trgu res večja kot avgusta lani, toda na letni ravni se je izdelava skrčila že sedmi zaporedni mesec in za 32 odstotkov zaostaja za tisto v letu 2019. Vse to naj bi »kazalo na upočasnitev povpraševanja po avtomobilih«. Drži torej – ko Nemčija dobi nahod, drugi zbolijo in to še posebej v primeru, ko gre za avtomobilsko industrijo.

***

Porsche gre v javno objavo (prodajo) delnic in računa na precej denarja.

Porsche konec meseca že na borzi?

Zdi se, da je vse pripravljeno za ‘dogodek’, ki zbuja precej pozornosti in se zdi številnim investitorjem, zasebnim in institucionalnim, dobra priložnost. Nemški Volkswagen, lastnik Porscheja, se pripravlja na javno ponudbo delnic (IPO) omenjene tovarne športnih avtomobilov. Vse naj bi se zgodilo konec prihodnjega tedna.

Kot kaže, je zanimanje za nakup delnic veliko, pri čemer naj bi bila njena vrednost med 76 in 82 evrov. Po tistem, ko bo proces končan, naj bi začel Porsche kotirati na frankfurtski borzi. Zdi se precej nenavadno, toda delnice za zasebne vlagatelje naj bi bile na voljo le v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji, Italiji in Španiji, pa čeprav poročajo o t.i. globalnem povpraševanju. Med institucionalnimi vlagatelji omenjajo katarski investicijski sklad QIA, pa ADQ iz Abu Dabija, vse kaže, da omenjene delnice zanimajo tudi norveški državni premoženjski sklad, ki naj bi v nakup vložil okoli 348 milijonov evrov.

Precej časa se je ugibalo, kolikšna je tržna (kapitalizacijska) vrednost tovarne, ki je lani naredila več kot 220 tisoč avtomobilov. To tudi pomeni, da gre za obseg produkcije, ki Porsche uvršča med srednje velike avtomobilske hiše, pa čeprav Porscheji niso za prav veliko žepov. Kot kaže sedaj, je vrednost tovarne okoli 70 milijard evrov, kar je verjetno nekaj manj kot so napovedovali še pred časom. Koliko denarja naj bi Volkswagen oziroma Porsche dobil z javno ponudbo (prodajo) delnic? Tudi tukaj se napovedi precej razlikujejo in če vsaj približno drži tisto, kar napovedujejo nekateri avtomobilski spletni portali, potem naj bi se v blagajno nateklo za okoli 17,5 milijarde evrov. S tem denarjem bo Porsche lahko izdatno financiral svoj prehod v električno (avtomobilsko) mobilnost, kar je seveda za vsako avtomobilsko tovarno velik zalogaj.

***

Matteo Salvini: naj o načrtu EU odločijo Italijani na referendumu.

Salvini proti načrtom EU

Čez nekaj dni bodo v sosednji Italiji parlamentarne volitve. Če se ne bo nič spremenilo ali zgodilo, potem naj bi vlado sestavile desne stranke, med njimi najmočnejša Bratje Italije, ki jo vodi Giorgia Meloni. Zraven naj bi bil tudi Matteo Salvini, ki je bil nekaj časa italijanski notranji minister, sicer pa pri desničarki Ligi. In ker so volitve priložnost za marsikaj, kar sicer kasneje ni treba izpolniti, gre pa dobro v ušesa in je vaba za volivce, se je oglasil tudi Salvini.

Sporni italijanski politik je tako prepričan, da bi se morali Italijani na referendumu odločiti, ali bodo spoštovali načrt Evropske unije, ki predvideva, da po letu 2035 ne bo več dovoljena izdelava avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. »Naj delavci v Mirafiroju (Fiatovi tovarni, op.p.) in vsej Italiji odločijo, ali je prav, da številni pri nas zaradi tega izgubijo delo, s tem pa omogočimo Kitajski napredovanje na tem področju,« je dejal Salvini. Njegove besede, izrečene tik pred volitvami, utegnejo ugajati marsikateremu Italijanu, verjetno najbolj in najprej tistim, ki so zaposleni v avtomobilski industriji.

Bolj ali manj je znano, da je pretežni del italijanske avtomobilske industrije znotraj koncerna Fiat, ta pa do lanskega januarja sestavni del koncern Stellantis. Ni sporno, da je prav apeninska avtomobilska produkcija zaradi različnih razlogov eden največjih problemov omenjenega koncerna. S tem se je pred leti ukvarjal tudi pokojni Sergio Marchionne, vendar brez opaznejšega uspeha. Kljub neposredni grožnji – bomo zapirali, če se ne bo mogoče nič dogovoriti, je dejal nekoč – se od njegovih časov ni prav veliko spremenilo. Te dni je sicer Stellantis objavil, da bo Mirafiori postal tudi eno izmed t.i. reciklažnih središč za vozila koncerna, kar naj bi pomenilo, da bo prihodnost manj problematična. S tem se bo tovarna vključila v proces krožnega gospodarstva, ki naj bi zaradi znanih razlogov postal eden izmed najpomembnejših sistemov gospodarjenja oziroma dela. No, sedaj je treba počakati še nekaj dni, da bo postalo jasno, ali je Salvinijev nedvomno populističen poziv pognal in obrodil.

Janez Kovačič