Test: Ford Transit Courier Furgon 1.5 TDCi EcoBlue 74 kW Trend, Transit Courier Combi Furgon 1.0 EcoBoost 74 kW Trend in Tourneo Courier 1.0 EcoBoost 92 kW Active

Z leve: Ford Transit Courier Furgon, Combi Furgon in Tourneo Courier.

En kurir, trije motorji, trije Fordi

Dostavniška scena je precej drugačna od avtomobilske in njen vzorec velja praktično za vse klasične avtomobilske znamke, ki imajo v portfelju tudi vozila, namenjena prevozu tovora.

Tu namreč štejejo precej drugačne značilnosti.

***

Ford že od leta 1991 ponuja dostavnik v (velikostnem) segmentu B, z imenom Transit Courier pa obstaja od leta 2014, ko je nastal na osnovi malega limuzinskega kombija po imenu B-Max. V vseh primerih gre za enako filozofijo gradnje: vselej so namreč zgrajeni na platformi Fieste (ki se je žal poslovila pred dvema letoma) in odslej tudi Pume.

Aktualni Courier torej sodi v segment B, a so pri Fordu platformo (vzroki utegnejo biti številni) znatno raztegnili v širino in dolžino, tako da se je z dolžino dobre 4,3 metra že močno približal množici za razred večjih dostavnikov (segment C) od najmanjšega Doblója (4,4 m dolžine) do največjega Forda Connect (4,5 m). Izzivalno. A začnimo na začetku tokratne zgodbe.

***

Ford Transit Courier Furgon 1.5 TDCi EcoBlue 74 kW Trend

Po neki logiki je furgon, zatorej tudi Transit Courier, izhodiščni predstavnik dostavnikov. Pričujoči primerek v živi rdeči barvi (pohvalim) ima spredaj dva sedeža, za njima pa velik tovorni del z drsnimi vrati na desnem boku ter s krilnimi na zadku.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Za sedežema je pregrada (iz pločevine), kar zahteva homologacija. Škoda da v njej ni okenca (vidljivost v tovorni del), škoda da ni kake odprtine za daljše predmete.

Homologacija menda zahteva tudi piskajoč zvok ob vklopljeni vzvratni prestavi in preko tega pač ne gre. Je pa ta tu nerodno preglasen in moteč, še posebej zjutraj ali zvečer v spalnem naselju.

Ključni del Courierja Furgona je torej tovorni del. Vanj gre škatla mer 1,24 (širina) krat 1,06 (višina) krat 1,57 (dolžina) metra. Ker je pregradna stena od polovice navzdol nekoliko nagnjena naprej, je na dnu dolžine za okoli 1,6 metra. Tam so še plastično dno, lučka in šest ušes za pritrditev na dnu.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Predvsem zaradi glede na razred precejšnjih širine (zunaj 1,88 m, znotraj 1,41 metra) in višine je v kokpitu prostora dovolj. Sedeti je moč v njem tudi precej nizko (voznikov sedež je višinsko nastavljiv) in sedeža pri sedenju vlivata dober občutek. Za svojo namembnost sta ravno prav trda in bočno oprijemljiva.

Znotraj je precej predalov, niti eden pa nima gumastega dna. Tisto, kar stane v Tediju ali pri Temuju evro petinsedemdeset, le da si ga mora pač človek sam izrezati in (a ni nujno) prilepiti. Izstopa polička čvrstega občutka nad prednjo šipo; je plitka in nizka, a je tam –  kar ni samo po sebi umevno. Nekaj prostora in predvsem praktičnosti vendarle dodaja. Uporaben utegne biti tudi predal oziroma reža, ki se razteza za zaslonoma merilnikov in infozabavnega sistema.

Predal v vratih ponuja prostor velikim plastenkam, za male (ali za pločevinke) je prostor med sedežema. Zgolj voznikov sedež ima (desno) komolčno oporo; fino, a ne bi motilo, če bi bila enotna (za oba potnika) in s (skritim) predalom pod njo. Razveseljujeta pa ročici nad vrati (torej tudi za voznika), morda še bolj tri stropne lučke. Dandanašnji sta tudi pri imenitnih osebnih avtomobilih zvečine le po dve.

Armaturna plošča je takšna kot kokpit v splošnem: pričakovano bolj preprosta, ‘dostavniška’, tako oblikovno kot z materiali. Vozna ergonomija (položaj za volanom, upravljanje vozila) je brez pripomb, enako velja za stikala na volanskih prečkah in zavolanski ročici. Merilniki, prav tako preprosti, so pregledni, a ne navdušujoči. Za motorne vrtljaje je tam le stolpec, kjer se dviga trak, od cifer (zgolj za tisočake) pa je vidna le tista, pri kateri je vrh dvigajočega stolpca. Pohvaliti je treba potovalni računalnik (velike cifre, preprost, a dvojni oziroma 2+1, z malo podatkov, a z najbolj pomembnimi); merilniki ponujajo nekaj personalizacije, a s tem tudi nekaj sitnosti zaradi ne najbolj preproste logike.

Osrednji zaslon je resda za današnje razmere majhen, a znova dokazuje, da je za vso vsebino, ki jo ponuja, zadosti velik. Razveseljuje vhod USB in z njim (le povprečen) predvajalnik glasbe, pa dobra slika s kamere za vzvratno vožnjo, v splošnem pa tudi tu manjkajo (dobra) mehanska stikala. Izhajajoč iz tega in glede na dejstvo, da gre za mestni dostavnik, so tu tri nezanemarljive pomanjkljivosti.

Prvič, za sistem stop/start ni neposrednega gumba. Mestni dostavnik se pogosto ustavlja pred semaforji in za prevzem/oddajo dostave in – vsaj v vročih ali mrzlih dneh – vsakokratno zaustavljanje motorja prekine tudi delovanje klimatske naprave. Drugič, tudi kurirji (ali pa ti še posebej) pogosto potrebujejo navigacijsko napravo; Furgon jo lahko ima, a le v paketu z raznimi sistemi, vse skupaj pa stane 1.610 evrov. In tretjič, nanašajoč se na klimatsko napravo. Ta nima nikakršne samodejnosti, kar samo po sebi sploh ne moti. Tudi njena učinkovitost navdušuje, še v vročih dneh bi lahko v tem Courierju vozili pingvine.

Moti pa, in to zelo, upravljanje le-te na zaslonu. Slika menija klimatske naprave na osrednjem zaslonu je polna ‘gumbov, ‘drsnikov’ in piktogramov. Delno, a res le delno, se pač navadiš, a je vseeno težko zadeti pravo točko za želeno funkcijo, še najhuje pa je z drsnikoma, ki seveda nimata mehanskih klikov, da bi ob spremljanju dogajanja na cesti lahko vedeli, za koliko ste povečali ali pomanjšali neko vrednost. Treba je tudi še dodati, da je kabina majhna in zato spremembe temperature v njej hitrejše, kar pomeni, da se je treba še toliko bolj pogosto boriti s to digitalizacijo.

Čeprav štejem Forde med avtomobile z odlično osnovno ergonomijo, pri upravljanju drugotnih naprav le ni vse idealno, začenši z zgoraj omenjeno ‘ročno’ klimatsko napravo. Sem sodi tudi mini poglavje o utripalkah, vključno z varnostnimi; za te velja, da je zvok ob utripanju pretih. Poleg tega pa stikalo za varnostne utripalke (s slabo haptiko) ni osvetljeno in ne utripa ob vklopu. Za varnost gre.

Nekaj zamere gre tudi na operacijski sistem obeh zaslonov, ki se (kakor kdaj) bolj ali manj počasi ‘postavljata’ (‘pozdravna’ animacija merilnikov me ne zanima, prevožena pot – ob točenju goriva – pač), poleg tega pa opozorilo za ne pripet varnostni pas pri stoječem vozilu prekrije sliko merilnikov in spet ni moč odčitati in/ali ponastaviti potovalnega računalnika.

Testni Furgon je bil opremljen z dizelskim motorjem. S papirja najbolj smiselno (poraba, doseg), z denarnice pa najmanj (dražji od bencinskih različic). Je pa treba ta motor s tehničnega vidika in v splošnem pohvaliti. Pri običajni vožnji je tih, da ga izza volana ne prepoznaš kot dizla, slišijo se le tihe, prijetne, brundajoče frekvence. V navorskem področju (2.000-2.500/min) je izjemno prožen, tudi poskočen, živahen, mehko tekoč. S svojimi zmogljivostmi in v kombinaciji z odličnim menjalnikom zadosti tudi večje zahteve po pospeševanju in hitrosti.

Ima pa dve pomanjkljivosti, ki izvirata iz zgoraj omenjenih številk. Že malce hitrejše speljevanje (vključevanje v promet …) je mogoče le, če voznik malce prej dvigne vrtljaje na vsaj 1.500, njegovi živahnost in poskočnost pa se že malo nad 3.000 končata. Elastičnost ni njegova vrednota, zato je pač treba loviti ‘njegovo’ območje vrtljajev, se pa zna izkazati s porabo. Njegova sicer prikupna, a aerodinamično nehvaležna kockasta oblika precej prispeva k razmeroma veliki porabi goriva pri 170 kilometrih na uro (11 l/100 km), v resničnih pogojih na avtomobilski cesti pa pri živahni vožnji okoli omejitev zahteva zgolj 6 litrov za 100 km. V mestu zna v svoji dostavniški službi porabiti kak liter več, a je 700 kilometrov s polno posodo zlahka dosegljivih.

Je pa treba vnovič pohvaliti in izpostaviti celotno mehaniko. Ob že omenjenima motorju in menjalniku še dobro in tiho podvozje in še posebej krmiljenje ter s tem prijetno, lahkotno in natančno voznost.

***

Ford Transit Courier Combi Furgon 1.0 EcoBoost 74 kW Trend

Če ostanemo v dostavniškem načinu (N1), a želimo imeti več sedežev, je v primeru Courierja to Combi Furgon. Glavna razlika v primerjavi s samo Furgonom je v tem, da ima Combi Furgon precej več šip in dve vrsti sedežev: v drugi vrsti je klop, kjer sta naslonjalo in sedalni del deljiva v razmerju 60:40. Očiten je torej poudarek na možnosti prevoza več oseb, a seveda (pri nespremenjeni dolžini vozila) na račun tovornega dela.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Da bi ohranil kategorijo N1, mora imeti za sedeži pregrado. To je jeklena mreža, fiksno vpeta le na stropu. Z zlaganjem zadnje klopi (najprej naslonjalo, potem dvig naprej in na koncu še fiksiranje) je moč tovorni del nekoliko podaljšati. Mreža ima nekje v spodnji polovici prečni tečaj; najprej je treba mrežo spodaj odhakljati, spodnji del dvigniti in zahakljati v utore na (dvignjenem) dnu sedežne klopi. Rešitev ni ravno elegantna in prirastek prostora ni velik, a včasih vseeno lahko pride prav. Morda si je s fotografij lažje predstavljati ta opis.

Tovorni del je natanko to – tovorni. Ni prtljažnik. Bočne obloge so skromne in iz trde plastike, takšno je tudi dno. Slaba stran vsega skupaj (in najbrž velja za večino dostavnikov) je, da ni kam dati manjših stvari, denimo prve pomoči. V primerjavi s Furgonom pa tale nima piskajočega signala ob vklopljeni vzvratni prestavi.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Armaturna plošča in kokpit v celoti je enak, zvečine identičen kot pri Combiju, razlike so lahko le v opremljenosti. Tako ima pričujoči primerek – k sreči – samodejno klimatsko napravo. Ni idealna, vsekakor pa s stališča nevarnega tipkanja po zaslonu dosti varnejša, saj zahteva manj posegov v delovanje. Ima tri stopnje intenzivnosti in že prva povsem zadostuje, tretja pa se že skoraj raz-burja.

Prav v tem kurirčku se je večkrat pojavila neljuba situacija, sicer značilna za vse Forde. Ima namreč tudi sistem, ki pri vzvratni vožnji samodejno zavira, ko naleti na oviro. RCTA se mu reče s kratico in je po definiciji zelo fina stvar. Toda tale Fordov prepogosto vidi strahove (ni ovire, pa vseeno zavira), poleg tega pa zavre tako močno, da letijo stvari s predalov in polic. Sila neugodno.

Combi Furgon je imel, v nasprotju s Furgonom, bencinski motor, dobro znani 3-valjni turbo, ki ga je zaradi le treh namesto štirih vžigov v enem ciklu zlahka prepoznati po zvoku. Podobno kot nekateri dizli se motor po odvzemu kontakta malce dlje vrti, tako da je treba počakati en hipec, preden spustimo stopalko sklopke.

Dve moči sta na voljo in tu je bila nameščena šibkejša s 74 kilovati. Roko na srce, motor povsem zadosti skoraj vsa pričakovanja zahtevnih uporabnikov. Kurirček z njim po mestu ob živahni kurirčkovi vožnji porabi do 9 litrov na 100 kilometrov, a je to menda res zgornja meja. Menjalnik (z zelo dobrimi, to je natančnimi in povednimi gibi ročice!) je izračunan bolj na dolgo in v sožitju z značajem turbo 3-valjnika kaže z njim navzgor pretikati bolj na ‘dizelski’ način (torej pri nižjih vrtljajih), čeprav se zna zavrteti tudi do 6.000 vrtljajev v minuti.

Dolgost prestavnih razmerij je najbolj nerodna pri majhnih hitrostih v mestu, ko je druga prestava predolga in je treba pogosto pretikati v prvo. Druga pomanjkljivost dolgih prestavnih razmerij pa je, da ima zato motor zelo malo zavornega učinka pri odvzetem plinu.

***

Ford Tourneo Courier 1.0 EcoBoost 92 kW Active

Nič novega ni, da želi biti tudi Transit Courier nekoliko bolj osebni avtomobil in pri Fordu takrat postane Tourneo Courier. Zgodba je po filozofski plati tudi že stara: v osnovi delovno vozilo približati osebnemu in velja za vse znamke, ki imajo v ponudbi dostavnike in osebne, le pristop ni povsod identičen. Torej: Tourneo Courier.

Zdaj gre za osebni avtomobil in tu so kriteriji precej drugačni, začenši z videzom. Upam si trditi, da je med bolj prikupnimi, če upoštevamo oba velikostna segmenta (B in C) dostavnikov. Poleg tega se je testni ponašal še z belo streho in z zanimivo osnovno karoserijsko barvo. Človek ga zlahka posvoji. A je treba vedeti, da ne gre za povprečnega kupca osebnega avtomobila, pač pa za tistega, ki potrebuje uporabnost (velikega, predvsem prtljažniškega) prostora v razmeroma majhnem avtomobilu.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

V primerjavi s prejšnjima je na armaturni plošči le ena vidna razlika: kombiniran gumb za glasnost in vklop/izklop se je pomaknil levo od bloka stikal, na njegovo mesto pa je prišlo stikalo za zagon motorja. Tu torej ni potreben ključ za zagon. Drugačno je tudi oblazinjenje sedežev, sicer pa večjih razlik ni. Še enkrat pohvalim osnovno ergonomijo (vožnja) in ponavljam pomislek glede premalo mehanskih stikal, predvsem za klimatsko napravo. Navdušuje tudi presenetljivo tiha notranjost, kjer se s hitrostjo do omejitev le malo dvigne raven trušča. Glede na dejstvo, da gre za osebni avtomobil, je pa notranjosti vendarle preveč trde plastike. Kar pa je lahko tudi prednost, ko gre za čiščenje, saj si je v takšnem avtomobilu lažje predstavljati pohodnike kot pa ljudi tipa dom-služba.

Tudi tu je v drugi vrsti v celoti tretjinsko deljiva in odstranljiva klop, v nasprotju s celo nekaterimi krepko dražjimi pa imajo tam potniki prostor za pollitrsko plastenko, dobro osvetlitev, predal, dva priključka USB C in – precej prostora za kolena.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Zadaj tu seveda ni tovorni prostor ampak prtljažnik. To pomeni več oblog na bokih (seveda iz trde plastike) in z nekaj uporabnimi predali v njih. Prtljažniški polici so namenili tudi možnost namestitve nižje malo pod sredino, dodali lučko, 12-voltno vtičnico in dve kljukici za vrečke. Ostaja pa prostornina, ki se tu meri v litrih: najmanj je je za 570 litrov. Skoraj povsem kvadraste oblike. Primerjajte, denimo, s Pumo, s katero si delita platformo.

Motor je tu enak kot v Combiju Furgonu, le da ima večja navor pri overboostu in moč, kar seveda pomeni še nekaj več živahnosti. Je tudi edini motor, ki je na našem trgu na voljo za Tourneo Courier. Rdeče polje na merilniku vrtljajev se prične pri številki 6.500, prekinjevalnik vžiga se oglasi pri 6.600, a (spomnim: dolg menjalnik!) že v 5. prestavi (od šestih) teh vrtljajev niti ne vidi, v 5. doseže največ 5.000.

Ampak nič hudega. Ker gre za (turbo) navorski bencinski stroj z dolgimi hodi batov, pomeni, da se zelo dobro počuti v ‘svojem’ področju (navora) med številkama 1.500 in 3.500, morda še malce dlje.

Veliko večino zmogljivosti je moč izčrpati s tega vrtljajskega področja in vožnja je v tem primeru lahko zelo živahna in dinamična. Razveseljuje vožnja v ostre zavoje: tudi ko oprijem ni idealen, notranje kolo vseeno znatno pripomore k ohranjanju hitrosti. Stroj je zadosti univerzalen, da se enako dobro (in z njim tudi voznik) počuti v mestu, na podeželju in na avtomobilskih cestah.

Ta motor je eden tistih, ki s svojim značajem (in ob podpori menjalnika ter podvozja) prav vabi k živahni vožnji. Njegova odlika je tudi, da voznik z njim zlahka počasi ali hitro stopnjuje (dviguje) ritem vožnje vse do kakih 4.000 vrtljajev v minuti. Da bi iz njega izvleki maksimum, je pa potreben preskok: poln plin in visoki vrtljaji, česar pa se brani, kar pokaže z stopničastim dvigom porabe.

Zanimiva je njegova poraba; na avtocesti pri zmerni vožnji porabi kakih 9, pri živahni 10, v mestu pa pri živahni okoli 8 do 9 litrov na 100 kilometrov. Večina avtomobilov na avtocesti porabi manj kot v mestu in zagotovo je vsaj delni vzrok obratnega stanja v majhnosti motorja (in veliki čelni površini karoserije), ki ga je treba za 130 km/h že kar lepo priganjati.

***

Toliko o treh Fordovih kurirčkih. Ponudba je bogata in raznolika, izvedba pa posrečena. Za vsakega nekaj.

Vinko Kernc

***

Hvalimo

+ prikupna oblika karoserije

+ polička nad prednjo šipo

+ potovalni računalnik (vsebina)

+ značaj in zmogljivosti motorja

+ poraba goriva, doseg

+ menjalnik (pretikanje)

+ učinkovitost klimatske naprave

+ podvozje, volan

+ ergonomija vožnje

+ prednja sedeža

+ vhod USB za predvajalnik glasbe

+ prtljažnik/tovorni prostor (oblika, prostornina)

+ lahkotnost upravljanja

+ infozabavni sistem, meniji

+ število odlagalnih mest

+ deljivost zadnje klopi (kjer je), odstranljivost

+ tempomat deluje že od 20 km/h

+ tiha notranjost (Tourneo)

+ število asistenčnih sistemov

+ cev za gorivo brez čepa

+ ogrevanje sedežev in volanskega obroča (vsi)

+ izklopljiv radar tempomata

+ izklopljiv nadzor nad pogonom (TC)

+ ogrevanje prednje šipe (vsi)

+ prekinjen in neprekinjen tek zadnjega brisalnika (kjer je)

+ mehanska ročna zavora)

Grajamo

– slaba elastičnost motorja (dizel)

– brez šipe v pregradni steni (Furgon)

– nepotrebno prekrivanje merilnikov z opozorili (odpet varnostni pas, …)

– upravljanje (ročne) klimatske naprave (Furgon)

– (pre)nizek prednji odbijač

– glasen zunanji opozorilnik pri vzvratni vožnji (Furgon)

– predali iz trde plastike brez gumastega dna

– neosvetljen gumb za varnostne utripalke

– pretih zvočni signal za smernike/utripalke

– občasna počasnost zaslonov in menijev

– merilnik vrtljajev (prikaz)

– nezanesljivost asistenčnih sistemov

Na kratko

Fordov kurirček od A do Ž: vsi motorji, vse karoserije. Prikupen, prijeten v vožnji, lahko tudi živahen (motorji), predvsem pa prostorsko (tovorni del ali prtljažnik) radodaren. Od delovnega furgona do prijetnega osebnega vozilca za tiste, ki za svoje aktivnosti potrebujejo veliko rekvizitov.

***

Ford Transit Courier Furgon 1.5 TDCi EcoBlue 74 kW Trend

Cene (modelno leto 2026)

Ford Transit Courier Furgon 1.5 TDCi EcoBlue 74 kW (Ambiente): 23.800 evrov

Ford Transit Courier Furgon 1.5 TDCi EcoBlue 74 kW Trend: 25.650 evrov

Testni Ford Transit Courier Furgon 1.5 TDCi EcoBlue 74 kW Trend: 28.590 evrov

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb. Za cene obiščite uradno spletno stran zastopnika.)

Tehnični podatki

Karoserija: dostavnik, 4 vrata, 2 sedeža

Motor: 4-valjni – turbodizelski, neposreden vbrizg, 1.499 cm³ – največji navor 250 Nm pri 2.000-2.500/min – največja moč 74 kW (100 KM) pri 3.500/min

Pogon: ročni menjalnik (6) – pogon na prednji kolesi – gume 205/65 R 16 H Hankook Ventus Prime 4

Mere: dolžina 4.337 mm – širina 1.876 mm – višina 1.827 mm – medosna razdalja 2.692 mm – najmanjša razdalja od tal: 188 mm – rajdni krog 10,7 m (med pločniki) – notranja širina spredaj 1.407 mm – tovorni prostor 2.498 dm³ – posoda za gorivo 44 l

Mase: vozilo 1.363-1.502 kg – nosilnost 463-602 kg – nosilnost strehe ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost ni podatka – pospešek 0-100 km/h ni podatka – poraba normno 5,7-5,2 l/100 km, test 6,8 l/100 km – izpust CO₂ 149-137 g/km

***

Ford Transit Courier Combi Furgon 1.0 EcoBoost 74 kW Trend

Cene (modelno leto 2026)

Ford Transit Courier Combi Furgon 1.0 EcoBoost 74 kW Trend: 24.370 evrov*

Testni Ford Transit Courier Combi Furgon 1.0 EcoBoost 74 kW Trend: 27.890 evrov

*Na voljo je le s paketom Trend

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb. Za cene obiščite uradno spletno stran zastopnika.)

Tehnični podatki

Karoserija: (osebni) dostavnik N1, 5 vrat, 5 sedežev

Motor: 3-valjni – turbobencinski, neposreden vbrizg, 998 cm³ – največji navor 170 Nm pri 1.400-4.000/min (180 Nm pri 1.750-2.500/min pri ‘overboostu’) – največja moč 74 kW (100 KM) pri 4.200-6.000/min

Pogon: ročni menjalnik (6) – pogon na prednji kolesi – gume 205/65 R 16 H Hankook Ventus Prime 4

Mere: dolžina 4.343 mm – širina 1.791 mm – višina 1.837 mm – medosna razdalja 2.692 mm – najmanjša razdalja od tal ni podatka – rajdni krog 10,7 m (med pločniki) – notranja širina spredaj 1.407 mm, zadaj 1.463 mm – prtljažnik 570/1.188/2.162 l – posoda za gorivo 45 l

Mase: vozilo 1.437-1.509 kg – nosilnost 601-673 kg – nosilnost strehe ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost 167 km/h – pospešek 0-100 km/h ni podatka s – poraba normno 6,5-7,1 l/100 km, test 7,9 l/100 km – izpust CO₂ 148-161 g/km

***

Ford Tourneo Courier 1.0 EcoBoost 92 kW Active

Cene (modelno leto 2026)

Ford Tourneo Courier 1.0 EcoBoost 92 kW (Trend): 24.680 evrov

Ford Tourneo Courier 1.0 EcoBoost 92 kW Active: 27.430 evrov

Testni Ford Tourneo Courier 1.0 EcoBoost 92 kW Active: 29.010 evrov

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb. Za cene obiščite uradno spletno stran zastopnika.)

Tehnični podatki

Karoserija: osebni dostavnik, 5 vrat, 5 sedežev

Motor: 3-valjni – turbobencinski, neposreden vbrizg, 998 cm³ – največji navor 170 Nm pri 1.400-4.500/min (200 Nm pri 1.750-2.500/min pri ‘overboostu’) – največja moč 92 kW (125 KM) pri 6.000/min

Pogon: ročni menjalnik (6) – pogon na prednji kolesi – gume 215/55 R 17 W Goodyear Efficient Grip Performance 2

Mere: dolžina 4.337 mm – širina 1.791 mm – višina 1.817 mm – medosna razdalja 2.692 mm – najmanjša razdalja od tal: 188 mm – rajdni krog 10,7 m (med pločniki) – notranja širina spredaj 1.407 mm, zadaj 1.463 mm – prtljažnik 570/1.188/2.162 l – posoda za gorivo 45 l

Mase: vozilo 1.517 kg – nosilnost 483-552 kg – nosilnost strehe ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost 175 km/h – pospešek 0-100 km/h 13,0 s – poraba normno 6,7-6,9 l/100 km, test 8,6 l/100 km – izpust CO₂ 151-157 g/km

Foto: VK, Tim Kernc