Avtomobilski teden 26, 2026

Citroën C3 Aircross je letos zabeležil velik skoka prodaje.

Slovenski trg: Citroën tako z minusom kot tudi z velikim plusom

Ponovimo: slovenski avtomobilski trg v letošnjem letu kaže zanimivo in marsikdaj ali za marsikoga kar presenetljivo vitalnost. Plusi so več kot očitni in zato dobrodošli, pri čemer ni mogoče prezreti izrazite živahnosti posla z baterijskimi električnimi vozili (BEV).

To je – sedaj to že ni več domneva, temveč bolj ali manj znano dejstvo – tudi posledice vojne na Bližnjem vzhodu. Ta naj bi se končala – vsaj tako vneto trdi slovenski zet. To morda pomeni, da bodo nekaj več vetra v tržna jadra dobili tudi avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem. Ne glede na vse to si nekaj podrobneje oglejmo, kateri avtomobili so v letošnjih petih mesecih sestavljali dvajseterico najbolje prodajanih in pri katerih so bili v tem času po statistki Ardi Int. zabeleženi največji plusi oziroma minusi.

Ni presenetljivo, da je bilo med dvajsetimi najuspešnejšimi avtomobili na slovenskem trgu kar 13 cestnih terencev (SUV). To je trend, ki se ne spreminja, vse kaže, da se še nekaj časa ne bo. Vendar pa sta povsem v vrhu tega Olimpa dva avtomobila, ki nista športna terenca: Škodina Octavia in Renaultov Clio imata kar udobno prednost pred prvim SUV, to je Renaultom Capturjem. Nato sledijo cestni terenci, katerih izrazito prevlado nekoliko razbijata še Toyotina Corolla, ki velja za najbolje prodajano vozilo vseh časov, in Volkswagnov Golf, ki si prav tako lasti številna tovrstna priznanja oziroma uvrstitve. Med dvajseterico so potem še Tesla 3, pa Fordov Tourneo Custom in Citroënov C3, vse drugo je torej v ‘rokah’ cestnih terencev. Pri katerih v tej letošnji oziroma petmesečni druščini je bil konec maja zabeležen največji prodajni plus oziroma minus?

Začnimo z negativnim predznakom. Morda je malce presenetljivo, da je bil svojevrsten prvak Citroën C3. Njegova prodaja se je v omenjenem obdobju skrčila za nič skromnih 30,2 odstotka. Je njegov padec povezan z dejstvom, da spada med majhne avtomobile, v tem razredu pa gre izrazito dobro konkurentom, ki jih poganja elektrika? Vprašanje brez odgovora, čeprav drži, da je na voljo tudi ë-C3, torej njegova električno gnana varianta, vendar ta med temi avtomobili ni posebej uspešna. Za več kot 25 odstotkov se je skrčila prodaja Hyundaija Tucsona, tudi Renault Captur je imel v tam času za dobrih 14 odstotkov manj kupcev kot lani. Podoben odstotkovni minus je zabeležil Daciin Duster, kar je vendarle vsaj manjše presenečenje.

Največjo rast prodaje pa je zabeležil Citroën C3 Aircross, in sicer je bilo kupcev za skoraj 540 odstotkov več kot lani v tem času! Za 207 odstotkov je poskočil posel s Teslo 3, vendar zgolj na račun prodaje v marcu – o čemer smo že pisali. Zelo, in sicer za 110 odstotkov, se je povečal obseg prodaje Toyote Corolle, za več kot 54 odstotkov je bilo več kupcev Peugeota 2008 ipd. A je ob vsem tem treba dodati nekaj, kar poznamo že dolgo in ves ta čas megli sliko dogajanja na slovenskem avtomobilskem trgu – ni podatka, ali so bili vsi ti avtomobili res prodani pri nas ali tudi na tujem. Se ve, o čem govorimo? Če ne – o kar slovitih enodnevnih registracijah …

***

Toyota je tudi lani ohranila mesto največje avtomobilske skupine na obli.

Leto 2025: Toyota in BYD

Postaja opazno, da avtomobilske tovarne v zadnjem času manj zanima produkcijsko in s tem tržno prvenstvo pri prodaji avtomobilov, saj so bolj v ospredju številke o dobičku, čistem dobičku, maržah ipd. Pa vendar ni nepomembno, kdo je na vrhu ali vsaj pri vrhu, katera tovarna je v letu dni izdelala manj ali morda več. Gre za svojevrstno ‘prvenstvo’, ki pa je zaradi japonske posebnosti – tam se poslovno leto konča zadnji dan marca – pomaknjeno skoraj v sredino leta. Kako je bilo lani?

Že šesto leto zapored je po obsegu proizvodnje spredaj koncern Toyota, ki združuje še Lexus, Hino in Daihatsu. Japonska avtomobilska skupina je po teh podatkih lani izdelala 11,3 milijona vozil. Ker je zraven štet tudi Hino, ki se ukvarja z izdelavo gospodarskih vozil, bi moralo biti enako tudi pri konkurentih, vendar ta hip ni povsem jasno, ali to drži. Koncern Volkswagen (še Audi, Škoda, Seat, Porsche ipd. ) je z devetimi milijoni izdelanih vozil občutno zaostal. To ne preseneča, saj je že precej časa znano, da se srečuje s kar precejšnjimi težavami oziroma s presežnimi produkcijskimi zmogljivostmi in se bo, kot je bilo rečeno nedavno, v prihodnje bolj posvetil kvaliteti kot kvantiteti. Južnokorejski Hyundai, ki vključuje tudi Kio, je bil lani trdno na tretjem mestu (7,3 milijona vozil) in s tem občutno prekosil ameriški General Motors (6,2 milijona), ki je verjetno že pozabil, da je bil ali vsaj kdaj je bil povsem na vrhu. Stellantis, ki po lanskih in predlanskih težavah nekako prihaja k sebi, je za svoje avtomobile (Peugeot, Citroën, Fiat, Chrysler ipd.) našel 5,5 milijona kupcev, na šesto in sedmo mesto pa sta se prerinili dva kitajski tovarni: BYD ali Build Your Dream je za 100 tisoč vozil prehitel koncern SAIC Motor (4,6 oziroma 4,5 milijona). Kdo je spravil v vitrino lovoriko največjega izdelovalca baterijskih električnih vozil (BEV), tistih, pri katerih se zlasti na evropskem trgu bije skoraj ogorčena bitka za prodajni prestiž?

Kot je bilo že v začetku leta bolj ali manj jasno, čeprav uradno še ni bilo potrjeno, je kitajski BYD prehitel ameriško Teslo. Če je bila slednja še leta 2024 skoraj absolutni gospodar tega trga, se je morala lani zadovoljiti z drugim mestom. O tem, kaj se dogaja z ameriško tovarno, zakaj ni več povsem na vrhu, je bilo napisanega že veliko. Morda je vsaj nekaj resnice v dejstvu, da se Elon Musk, njen večinski lastnik, vse bolj zanima za vesolje in mu gotovo ugaja, da je z nedavno borzno kotacijo (IPO) podjetja SpaceX ohranil naslov najbogatejšega Zemljana (sodeč po tržni vrednosti SpaceX naj bi bilo njegovo premoženje vredno več kot 1000 milijard dolarjev). Kakorkorli že, lani je BYD izdelal 2,2 milijona BEV, Tesla pa 1,6 milijona. V vsakem primeru pa se kitajska tovarna ne namerava zaustaviti zgolj pri tem, pač pa napoveduje, da bo do leta 2030 postala največja na avtomobilski obli. Bomo videli.

Janez Kovačič