Avtomobilski teden 4, 2022 Avtomobilski teden 4, 2022
Ford odpušča in išče kupca za tovarno v Nemčiji Prehod na izdelavo zgolj elektrificiranih in predvsem električnih baterijskih avtomobilov (EBA) je seveda velik izziv... Avtomobilski teden 4, 2022

Ford išče kupca za svojo tovarno v nemškem Saarlouisu, kjer sedaj izdelujejo Focus.

Ford odpušča in išče kupca za tovarno v Nemčiji

Prehod na izdelavo zgolj elektrificiranih in predvsem električnih baterijskih avtomobilov (EBA) je seveda velik izziv za avtomobilske tovarne. V Evropski uniji (EU) so datumi bolj ali manj znani in tudi potrjeni, pa tudi na drugih velikih avtomobilskih prostorih se dogaja nekaj podobnega. In žrtev tega prehoda ne bo malo.

Ford po pisanju nekaterih časopisov, v tem primeru Wall Street Journala, išče kupca za svojo tovarno v nemškem Saarlouisu. Tam izdelujejo Focus, ki pa se mu produkcijsko življenje izteka, kajti po letu 2025 se bo Ford osredotočil zgolj na izdelavo električnih baterijskih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil. Usoda te nemške tovarne je postala nejasna po tistem, ko se je ameriško avtomobilsko podjetje lani odločilo, da se bo s tem ukvarjala njihova tovarna v španski Valencii. Kot poroča omenjeni časopis, potujejo nekateri Fordovi menedžerji prihodnji teden na Kitajsko. Tam naj bi se sestali z vodilnimi ljudmi kitajske avtomobilske skupine Build Your Dreams (BYD), ki se menda zanima za nakup tovarne v Saarlouisu. Omenjena kitajska avtomobilska skupina menda išče tovarno oziroma prostor v Evropi, kjer naj bi začela izdelovati električne avtomobile; sedaj že imajo tovarno na Madžarskem, kjer izdelujejo električne avtobuse. BYD sicer velja za največjega izdelovalca električnih baterijskih avtomobilov na obli. Ob tem pri Fordu pravijo, da se za nakup tovarne v Nemčiji zanima vsaj 15 podjetij oziroma kupcev.

Skupaj z vsem tem gre še marsikaj. Tako je Ford že pred časom objavil, da bo občutno zmanjšal število zaposlenih v Evropi. Ob delo naj bi bilo okoli 3.200 zaposlenih v njihovi tovarni v nemškem Kölnu (tam izdelujejo Fiesto), medtem ko je v Saarlouisu zaposlenih 4.600 ljudi. Če bo prišlo do spremembe lastništva, seveda vsi ne morejo računati na to, da bodo obdržali delo. Torej je vse bolj ali manj jasno – lanski veliki ali skoraj izjemni zaslužki niso garancija, da številni ne bodo ob delo, in to ne le pri Fordu.

***

Tesla Y je bila lani najbolje prodajani električni baterijski avtomobil v Evropi in tudi pri nas, po novem pa je cenejši in zato še konkurenčnejši.

Je Tesla s pocenitvijo avtomobilov začela censko vojno?

Proti koncu lanskega leta je Oliver Zipse, izvršni direktor nemškega BMW in tedaj še predsednik Acea, evropskega združenja izdelovalcev avtomobilov, brez dlake na jeziku povedal tisto, kar je bilo splošno znano – da so elektrificirani in predvsem električni baterijski avtomobili predragi. Omenil je, da bodo avtomobilske tovarne, ki se osredotočajo predvsem na izdelavo električnih avtomobilov, ob precej kupcev, saj jih številni ne bodo zmogli ali pa celo hoteli kupiti. Izjava je zbudila ogromno pozornosti, ki pa je bila po drugi strani tudi zelo paradoksalna, saj je bilo že tedaj jasno, da je šlo avtomobilski industriji lani zelo dobro. Vprašanje je bilo torej logično – zakaj tovarne ne znižajo cen? Morda na to odgovarja ameriška Tesla.

Ta je pred nedavnim občutno pocenila svoje avtomobile, kar veja tudi za slovenski trg. Najbolj pa so se Tesle pocenile v ZDA in na Kitajskem, ki je za to tovarno največji trg, znižanje cen pa postaja v zadnjem času nekakšna strategija. Na Kitajskem so kupci Tesel zaradi pocenitve celo protestirali, v ZDA so se nekateri Teslini modeli avtomobilov pocenili tudi za 13 tisoč dolarjev. Zanimivo je, da je tovarna te dni kljub temu za približno 500 dolarjev znova podražila model Y, ker je, kot je bilo rečeno v sporočilu za javnost, povpraševanje po tem avtomobilu januarja preseglo vsa pričakovanja. Omenjena ameriška avtomobilska tovarna je lani sicer prodala okoli 1,3 milijona avtomobilov, kar je bilo sicer nekaj manj kot je napovedoval Elon Musk. Kljub temu je številka spodobna.

Po tistem, ko so se cene Tesel znižale tako v ZDA kot na Kitajskem, kjer prav tako nastajajo, so sklepali, da je to predvsem posledica velike zaloge neprodanih vozil. Če bi bilo to res, bi bilo v okoliščinah, ko je čakanje na nove avtomobile tako rekoč nekaj običajnega, precejšnje presenečenje. Ob tem je zanimivo pisanje agencije Reuters, ki morda pojasnjuje ozadje Teslinega početja. Izračunali so, da je Tesla v lanskem tretjem četrtletju pri vsakem prodanem avtomobilu v povprečju zaslužila nič manj kot 14 tisoč evrov. To pomeni – če seveda drži –, da se zmore po tej strani ameriške tovarna primerjati s Porschejem, s Ferrarijem, z Rolls-Roycem in še z nekaterimi drugimi avtomobilskimi hišami, ki so v vrhu dobičkonosnosti. Omenjena agencija dodaja, da je to kar petkrat več kot pri Fordu, trikrat več kot pri Toyoti in dvakrat več kot pri Volkswagnu. Tesla je tako odprla cenovno fronto, v kateri naj bi bili zmagovalci tudi kupci. Seveda je ta hip to zgolj domneva, toda bolj ali manj je znano, da je decembra tudi Mercedes-Benz na kitajskem trgu občutno znižal cene svojih najdražjih električnih baterijskih avtomobilov. Ali pa se z vsem tem res začenja censki boj za kupce, nekaj, kar bi bilo ob izjemno visokih cenah vsaj nekoliko pričakovano, pa bo kmalu znano.

***

Koji Sato bo 1. aprila postal novi izvršni direktor japonske Toyote.

Toyota: Toyoda odhaja, prihaja Sato

Na Japonskem se finančno in poslovno leto konča 31. marca, tedaj pa bodo znani tudi rezultati poslovanja v poslovnem letu 2022. Verjetno bodo ugodni, saj ni pričakovati, da bi največja avtomobilska tovarna na obli poslovala slabo, kar gotovo velja tudi za Lexus, ki je sestavni del skupine Toyota. Zato je toliko večje presenečenje, da bo 1. aprila sedanjega izvršnega direktorja Akia Toyodo, vnuka ustanovitelja tovarne, na tem mestu zamenjal Koji Sato, ki je ta hip še prvi človek Lexusa. Akido Toyoda se bo preselil na mesto predsednika skupine.

Toyoda je stopil na čelu Toyote leta 2009 in treba je priznati, da je vse od tedaj japonska avtomobilska korporacija napredovala v številnih pogledih. Zadnja leta si je z nemškim Volkswagnom (VW) podajala lovoriko največje avtomobilske tovarne na obli. Pričakovati je, da je to krono ohranila tudi v letu 2022, saj se je konkurenčni Volkswagen pri izdelavi in dobavi vozil vendarle srečeval z nekaj večjimi zadregami kot japonska avtomobilska tovarna. Toyoda je tovarno vodil v času, ki je bilo naporno. Finančna kriza se je razbohotila ravno v letu, ko je postal njen prvi operativni človek, pri čemer se mu je posrečilo obdržati skupino v dobri poslovni in predvsem finančni kondiciji. Sledil je t.i. globalni odpoklic nekaj milijonov Toyot zaradi morebitne tovarniške napake. To se v zgodovini tovarne, ki si je ustvarila sloves izdelovalca zelo zanesljivih avtomobilov – prav to ji je prineslo ali bistveno pripomoglo k dobrim tržnim uspehom tako v Evropi kot v ZDA kot tedaj največjih trgov na obli – še ni zgodilo.

Tudi potres na Japonskem leta 2011 ni zatresel ne le Toyote, pač pa vse japonsko gospodarstvo. Toda z vsem tem se je Toyoda, sicer zaprisežen ljubitelj dirkalnih avtomobilov in dirk, uspešno spopadel. Je pa bil zadnja leta v ospredju tudi zaradi javno izraženih dvomov o smiselnosti hitre elektrifikacije avtomobilske proizvodnje. Znano je, da je Toyota pionir pri uvajanju električnega pogona, za kar se je odločila že pred več kot dvajsetimi leti. Ta strategija se je v zadnjih letih izkazala za splošno sprejeto. Toyota je kljub temu šele lani povila prvi električni baterijski avtomobil, hkrati pa je vendarle napovedala večji angažma na tem področju. Ali je prav ta skepsa pripomogla k temu, da se bo 1. aprila 66-letni Akio Toyoda ‘premaknil’ na operativno manj naporno mesto predsednika in mesto izvršnega direktorja prepustil 53-letnemu Kojiju Satu, pa (še) ni znano.

Janez Kovačič