Avtomobilski teden 36, 2021 Avtomobilski teden 36, 2021
SLO: negativen avgust, komaj pozitivno leto Poletni meseci, zlasti julij in še nekaj bolj avgust, poslu z avtomobili običajno niso naklonjeni. Tudi letos je... Avtomobilski teden 36, 2021

Majhni športni terenci vse bolj obvladujejo slovenski tržni prostor.

SLO: negativen avgust, komaj pozitivno leto

Poletni meseci, zlasti julij in še nekaj bolj avgust, poslu z avtomobili običajno niso naklonjeni. Tudi letos je tako, pri čemer primerjava z lanskima mesecema in nasploh z vsem lanskim obdobjem ni povsem verodostojno. Tako ali drugače, letošnji avgust je bil eden tistih mesecev, ki ga bodo prodajalci avtomobilov kar najhitreje pozabili.

Po statistiki podjetja Ardi d.o.o., ki jo pripravlja za sekcijo uvoznikov avtomobilov pri TZS, je bila avgustovska prodaja avtomobilov Sloveniji za 18,9 odstotka manjša kot avgusta lani. To verjetno ni izjemno presenetljivo, kajti v okoliščinah, ko ni povsem jasno, kaj se bo zgodilo, nakup avtomobila ne more biti najpomembnejša reč. Pa tudi sicer se pozna, da je negotovost precejšnja, pa ne le pri in z avtomobili, pač pa tudi sicer. In še nečesa gotovo ni mogoče zanemariti: pomanjkanje polprevodnikov bolj ali manj pesti tako rekoč vse avtomobilske tovarne. Nič posebej presenetljivega ni, da se dobavni roki za že naročene avtomobile podaljšujejo vse tja do leta in še čez. In če ni dovolj avtomobilov, tudi prodaja ne more biti kaj posebnega.

Na letni ravni, torej v osmih mesecih, je slika malenkost ugodnejša. Skupaj je bilo doslej pri nas prodanih 38.971 avtomobilov ali pičlih 0,5 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Med tovarnami je Volkswagen (VW) trdno v sedlu, saj je doslej prodal 6.748 avtomobilov. Sledi mu češka Škoda (4.485), na tretjem mestu je že nekaj časa zasidran Renault (3.842). Morda je za razlago stanja na slovenskem trgu in morebitno določitev trendov bolj pomembno, kaj se je v minulih osmih mesecih dogajalo v posameznih razredih.

Vse bolj postaja očitno, da mali športni terenci (SUV) postajajo vodilni tudi na slovenskem trgu. V osmih mesecih se je zanje odločilo 7.690 kupcev, medtem ko je v nove majhne avtomobile, tiste, ki so nekoč obvladovali slovenski prostor, sedlo 5.967 novih lastnikov. Tudi v nižjem srednjem razredu, ki mu že dolgo pravimo golfov, gre zgolj navzdol (4.690). Pred njimi so srednje veliki suvi (5.364), pa tudi veliki ne zaostajajo prav veliko (4.145).

In še o elektrificiranih avtomobilih. Če je bil nekaj zadnjih mesecev posel z električnimi baterijskimi avtomobili (EBA) v znaku minusa in navzdol upognjene prodajne krivulje, se je avgusta obrnilo v drugo smer. To je pripomoglo k temu, da je posel z njimi v letošnjih osmih mesecih vendarle pozitiven (922/937), čeprav drži, da je njihov tržni delež letos nekaj manjši kot lani (2,06/2,11 odstotka). To je vsaj nekoliko spodbudno. Se je pa letos bistveno popravila prodaja priključnih hibridov (PHEV), toda številke so bolj ali manj simbolične: lani jih je bilo prodanih vsega pet(!), letos pa 96. Po drugi strani si hibridi (HEV) še naprej kar dobro prodajajo (1062/1865). Sicer pa prihajajo za prodajo avtomobilov pomembni ali vsaj pomembnejši meseci, kot so bili poletni.

***

Toyotin prvi električni baterijski avtomobil bZ4X je šele v pripravi.

Toyotin električni investicijski vložek

O električni avtomobilski prihodnosti se krešejo mnenja, toda bolj ali manj je jasno, da je smer začrtana. Ampak do tega, da bodo električni avtomobili povsem in dokončno prekosili klasično avtomobilsko ponudbo oziroma pogone, je verjetno še daleč. In prav zato je treba načrtovati prihodnost.

Japonska Toyota, pionir uvajanja hibridnega pogona, kljub vsemu še sedaj ne ponuja električnega baterijska osebnega vozila. Morda nenavadno, ampak precej znano je, da je ta največja japonska (in svetovna) avtomobilska tovarna veliko bolj kot konkurenca zadržana do tega izključnega avtomobilskega električnega obdobja. Toda po drugi strani se dobro zaveda, kako pomembne so nekatere poteze, s katerimi si bodo lahko tudi na tem področju zagotovili bolj ali manj neproblematično prihodnost. Prav zaradi tega niti ne preseneča vest, da bo do leta 2030 v razvoj in izdelavo baterij za električne avtomobile vložila krepkih 13 milijard evrov. Ob tem računajo, da bodo s tem bistveno znižali stroške izdelave baterij, pri čemer se ukvarjajo tudi z razvojem nove vrste. Kljub temu se bodo še naprej ukvarjali z razvojem ta hip skoraj klasičnih litij-ionskih baterij, kar naj bi pripomoglo k znižanju cen avtomobilov in k povečanju njihovih zmogljivosti (dosega). Kot pravijo, pa naj bi nova vrsta baterij za električne avtomobile tudi po desetih letih uporabe obdržala kar 90 odstotkov zmogljivosti. Z velikim investicijskim vložkom naj bi si tako japonska tovarna zagotovila lastno proizvodnjo do kapacitete okoli 200 gigavatnih ur. Sicer pa kljub ta hip opazni zadržanosti – njihov prvi električni baterijski avtomobil bZ4X je šele v pripravi – računajo, da bodo do omenjenega 2030 izdelali in prodali okoli osem milijonov elektrificiranih avtomobilov, od tega naj bi bilo tudi vsaj dva milijona povsem električnih.

***

Del Volkswagna, ki se ukvarja tudi s plačevanjem porabljenega goriva, tudi elektrike, se seli v naročje Američanov.

VW prodaja del posla Američanom

Znotraj avtomobilske industrije se dogajajo številne spremembe, ki niso zgolj posledica težav, ki jih je povzročila pandemija, pač pa tudi ali morda predvsem spremenjenih globalnih ciljev in načrtov. Velja tudi za nemški koncern Volkswagen.

Nemci bodo sloviti bančno investicijski skupini JP Morgan prodali večinski delež v podjetju Volkswagen Payment S.A. Leta 2017 ustanovljena družba v Luksemburgu posluje v 32 državah, ukvarja pa se posojili, lizingom, plačili porabljenega goriva (tudi elektrike), pa tudi servisiranjem, zavarovanjem in podobnimi rečmi. Ameriška družba bo postala 75-odstotna lastnica tega Volkswagnovega podjetja, pri čemer Američani napovedujejo razširitev dejavnosti predvsem na področju plačevanja goriva oziroma različnih oblik porabe. Volkswagen bo v svojih rokah obdržal 25-odstotni delež, računajo pa, da naj bi bil posel zaključen v prvi polovici prihodnjega leta. Ob tem so sporočili, da je bil posel tega podjetja v letošnjem prvem polletju večji za približno 18 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Glede na okoliščine oziroma izrazito usmerjenost v električno avtomobilsko prihodnost je morda poteza nemškega koncerna nekoliko neobičajna, saj gre za tisti del dejavnosti, ki ima – tako se zdi – obetavno prihodnost. A morda je to tudi posledica vsega, kar se je Nemcem dogajalo v minulih letih …

Janez Kovačič