Avtomobilski teden 4, 2021 Avtomobilski teden 4, 2021
EU: nič novega … Vse odkar pri Acea, evropskem združenju proizvajalcev vozil, beležijo vse, kar je povezano s prodajo avtomobilov v Evropi oziroma Evropski... Avtomobilski teden 4, 2021

Združena Evropa ima za seboj leto z največjim padcem prodaje avtomobilov v zadnjih desetletjih.

EU: nič novega …

Vse odkar pri Acea, evropskem združenju proizvajalcev vozil, beležijo vse, kar je povezano s prodajo avtomobilov v Evropi oziroma Evropski uniji, se ni zgodilo to, kar se je zgodilo lani: lanska prodaja se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšala za tri milijone vozil, kar je največji padec doslej. Za nove avtomobile se je lani odločilo 9,9 milijona evropskih kupcev, pod črto je to 23,7 odstotka manj kot v letu, ki ga hočemo čim prej pozabiti. Presenetljivo? Verjetno ne.

Vse države EU, skupaj jih je sedaj 27, so lani imele dvoštevilčni padec prodaje. Razlike so, saj so na nekaterih trgih številke oziroma odstotki res visoki, drugje je bilo nekaj bolj zmerno, a seveda zelo daleč od tistega, kar smo poznali leta nazaj. Med velikimi evropskimi trgi se je posel najbolj zmanjšal v Španiji, in sicer za dobrih 32 odstotkov na skupaj 851 tisoč vozil. Pri naših zahodnih sosedih je bilo za spoznanje manj problematično, saj se je prodaja zmanjšala za 27,9 odstotka (1,38 milijona vozil). V Franciji so jo odnesli malenkost bolje (minus 25,5 odstotka, 1,65 milijona), medtem ko si v Nemčiji, ki velja za največji in potemtakem najpomembnejši evropski avtomobilski prostor, lahko rečejo, da so bile njihove avtomobilsko-prodajne rane še najmanj globoke. Tam so lani prodali 2,91 milijona avtomobilov, to pa je ‘le’ za 19,1 odstotka skromneje kot leto prej. Kako je bilo drugje?

Z največjim lanskim padcem se je ‘izkazala’ Hrvaška. Posel se je skrčil za skoraj 43 odstotkov (36 tisoč vozil), kar je predvsem posledica dejstva, da ni bilo prodaje izposojevalnicam avtomobilom, kar očitno predstavlja pomemben del prodaje vozil. Toda ker podatki Acea ne ločijo med fizičnimi in poslovnimi kupci, tudi ne vemo, kolikšen je bila realen padec, kar pa sicer velja za vse in ne le hrvaški avtomobilski trg. Med nekaj večje trge šteje tudi poljski, kjer se je prodaja skrčila za 22,9 odstotka (428 tisoč vozil), kar je pod evropskim povprečjem. Slovenski padec je bil po teh podatkih 26,6-odstoten (dobrih 53 tisoč vozil). Čeprav Norveška ni članica EU, je vendarle zanimiva, razlogi so znani. Tam se je lanska prodaja v primerjavi s predlansko zmanjšala za vsega 0,7 odstotka, nove avtomobile pa si je omislilo 141 tisoč Norvežanov. In gotovo je pomembno, da je bil delež električno gnanih avtomobilov skoraj 60-odstoten. Ampak prav je tudi vedeti in povedati, da si lahko ta skandinavska država ‘privošči’ takšno navdušenje nad električnimi vozili tudi ali predvsem zaradi nafte, ki jo ima v izobilju. Kaj pa nekdanja članica skupnosti, brexitska Velika Britanija, nekoč drugi najpomembnejši trg EU? Prodaja se je zmanjšala za 29,4 odstotka, prodanih je bilo 1,63 milijona avtomobilov.

Vsaj omembe je vredna tudi statistika mesečnega posla z avtomobilsko pločevino. September je bil edini lanski mesec, ki se je v EU končal s plusom (3,1 odstotka več). Najbolj se je prodaja zmanjšala aprila, ko je strmoglavila za nič manj kot 76,3 odstotka. Ampak tudi to bi ne smelo biti več šokantno …

***

Diesel-Gate nikakor noče v pozabo.

Špansko sodišče razsodilo v škodo koncerna Volkswagen

Če se je po skoraj šestih letih – toliko je preteklo od izbruha škandala Diesel-Gate – vendarle zdelo, da pa gre vse skupaj v zaton, postaja jasno, da tega zatona še dolgo ne bo. Tako je mogoče sklepati po odločitvi španskega sodišča. To je odredilo izplačilo 16,3 milijona evrov odškodnin zaradi Diesel-Gata.

Kot je sporočila skupina OCU, ki združuje tiste španske lastnike Volkswagnovih vozil, ki naj bi imeli škodo zaradi goljufije s sporno programsko opremo, je tako odločilo sodišče v Madridu. S tem je končan prvi del kar pet let dolgega sodnega spora med omenjeno skupino in Volkswagnom. Tako naj bi vsak član te skupine dobil 3.000 evrov odškodnine, vendar je jasno, da to še ni končni sodni epilog, saj se bo VW pritožil.

Videti je, da nemška avtomobilska korporacija v evropskih državah pogosteje izgublja v sporih oziroma procesih, v katerih je obtožena škodljivega ravnanja v primeru omenjenega škandala. Tako so morali lani plačati visoko odškodnino v Nemčiji, vsaj za sedaj pa tudi ni znana usoda tistih slovenskih lastnikov spornih Volkswagnov, ki so lani prav tako vložili tožbo oziroma zahtevek za povračilo škode. Ne bo konec, ne.

***

Ob vsem drugem je japonska tovarna lani povečala še delež elektrificiranih vozil.

Toyota lani bolje od Volkswagna

Boj oziroma dirka za prestol največje avtomobilske hiše na obli je stalnica, pa naj bodo časi še tako ali celo bolj problematični kot so. Sedaj je menda neizpodbitno – po petih letih je japonska Toyota lani prodala več avtomobilov kot Volkswagen in tako postala vsaj v tem pogledu najuspešnejša avtomobilska hiša na obli.

Po tistem, kar te dni poroča Reuters, kar je menda dovolj verodostojen vir, naj bi japonska tovarna lani prodala 9,52 milijona avtomobilov, medtem ko naj bi koncern Volkswagen zmogel prodati ‘le’ 9,30 milijona vozil. Razlika je po pričakovanju skromna. To pomeni, da se je Toyota po petih letih vodstva Volkswagna znova zavihtela na sam vrh avtomobilskih tovarn. Rezultat je po svoje vsaj nekoliko pričakovan in morda tudi realen. Znano je, da se je Toyotina globalna prodaja lani zmanjšala za 11,3 odstotka, Volkswagnova pa za 15,2 odstotka. Znano je tudi, da so bili lani azijski trgi zaradi pandemije nekaj manj prizadeti kot drugi, kar velja tudi za kitajskega. Na tem pa je bila Toyota zelo uspešna, še bolj na drugih azijskih prostorih, kjer je Volkswagen v podrejenem položaju. Ob tem je Toyota tudi sporočila, da je bil lani delež elektrificiranih vozil v skupni prodaji 23-odstoten, še leto prej pa 20-odstoten. Elektrika je torej v velikem zagonu …

Janez Kovačič