Avtomobilski teden 39, 2021 Avtomobilski teden 39, 2021
EU: neenakopravna obravnava kupcev Nam tako dobro znan Diesel-Gate bo zanesljivo še dolga leta polnil različne strani. Škandal je bil prevelik in predvsem za... Avtomobilski teden 39, 2021

Didier Reynders: VW ne sodeluje dovolj z evropskimi potrošniškimi organizacijami.

EU: neenakopravna obravnava kupcev

Nam tako dobro znan Diesel-Gate bo zanesljivo še dolga leta polnil različne strani. Škandal je bil prevelik in predvsem za koncern Volkswagen predrag, da bi kar tako utonil v pozabo. In nesporno je, da je k temu precej pripomogel tudi nemški avtomobilski konglomerat.

Precej dobro je znano, da se je VW v ZDA, kjer so afero tudi odkrili, bistveno bolj kot v Evropi izkazal tudi kot precej darežljivi popravljalec vsega tistega, kar si je sam zakuhal. Kot velja sedaj, ga je afera doslej stala okoli 32 milijard evrov. Toda orjaška vsota je predvsem rezultat ali posledica tožb in odškodnin, ki jih je VW izplačal opeharjenim kupcem na drugi strani Atlantika. Tam je tisto, čemur se reče zaščita potrošnika, nekaj povsem drugega kot v Evropi. Ameriški kupci oziroma tisti, ki so imeli v lasti problematične avtomobile, so lahko izbirali med različnimi možnostmi, poleg tega so dobili tudi odškodnino. Bistveno drugače je v Evropi in tudi v domači Nemčiji.

Na Stari celini je bil VW veliko bolj restriktiven. Še vedno je na številnih sodiščih cela vrsta tožb, s katerimi opeharjeni kupci/lastniki vozil koncerna VW zahtevajo takšno ali drugačno povračilo. Tudi tukaj je bil VW selektiven: doma, torej v Nemčiji, je moral plačati marsikaj, tudi razmeroma visokim kaznim se ni mogel izogniti. Izven nemških (sodnih) meja, torej tudi v državah Evropske skupnosti, pa je ubral precej drugačno politiko. In prav to je razlog, da se je te dni oglasil Didier Reynders, evropski komisar za pravosodje. Dejal je, da VW ni prav zavzet za sodelovanje z različnimi potrošniškimi organizacijami v smislu tega, da bi našli za nekdanje lastnike vozil koncerna ustrezne rešitve. Kot je dejal, je očitno, da je VW poravnal škodo predvsem ameriškim in vsaj deloma tudi nemškim lastnikom teh avtomobilov. Vprašanje seveda ostaja – bo to dovolj veliko opozorilo, da bo iz Wolfsburga začel pihati drugačen veter?

***

Električni baterijski avtomobili se pri nas prodajajo, a to niso količine, ki bi bistveno vplivale na celotno prodajo.

Slovenija (nekako) tako kot Evropa

Včasih se zdi, da gre Slovenija v povsem drugo, nepravo smer kot tisti del Evrope, s katero se radi ali bi se radi primerjali. Toda pri avtomobilih je skoraj povsem usklajena s Staro celino in še posebej z Evropsko unijo. Tako je bilo septembra, tako je skoraj vse letošnje leto.

V letošnjem devetem mesecu je bilo pri nas prodanih 4.127 novih avtomobilov, kar je bilo za dobrih sedem odstotkov manj kot lanskega septembra. Toda lani se je kriza s polprevodniki in posledično z vse daljšimi dobavnimi roki šele sramežljivo rojevala in nič ni kazalo, da se bo zgodilo to, kar imamo sedaj. Prav dolgi dobavni roki naj bi bili eden najpomembnejših razlogov za manjšo prodajo tudi pri nas. Ta hip je sicer težko reči, koliko so na to vplivale tudi višje cene, a nesporno je, da to ni zanemarljiv razlog. Tako ali drugače, septembra se je zgodilo tudi to, da je bila prodaja manjša tudi v razredu velikih in srednjevelikih športnih terencev/križancev, medtem ko se je prodaja manjših urbanih terencev obdržala tako rekoč na enaki ravni. Napoved sprememb v željah kupcev ali zgolj septembrski tržni utrinek?

Na letni ravni, torej v devetih mesecih, je bil posel na slovenskem trgu tako rekoč enak kot v enakem lanskem obdobju – minus je bil vsega 0,28-odstoten. Skupaj je bilo letos prodanih 43.098 novih osebnih avtomobilov, s tem skromnim minusom pa se slovenski trg pridružuje evropskemu trendu. Po drugi strani pa kljub vsemu drži, da so padci na nekaterih velikih evropskih trgih bistveno večji kot je bil pri nas, kar naj bi bila posledica prej opisanih razlogov. In kako je šlo septembra in letos električnim baterijskim avtomobilom (EBA), prav tistim, ki postajajo bistvo prihodnjih načrtov EU in seveda tudi njenih članic? Septembra je bilo pri nas prodanih 171, v enakem lanskem mesecu pa 157 EBA. Povečanje ni megalomansko, je pa vsekakor boljše kot če bi beležili minimalen minus. V devetih mesecih smo se komaj obdržali nad gladino (letos 1.108, lani 1.079 avtomobilov), je pa njihov letošnji tržni delež malenkost skromnejši kot lani. Velik skok se je posrečil priključnim hibridom (PHEV), saj se je letos zanje odločilo 126, lani pa vsega 8 kupcev! Seveda so med elektrificiranimi avtomobili daleč spredaj hibridi (2.161 vozil), kar pa seveda že precej časa ni izjemno presenečenje. Presenečenje pa bo, če bi se ta razmerja do konca leta občutno spremenila …

***

Še nerojeni Tonale naj bi se na trge pripeljal marca prihodnje leto.

Novi načrti za Alfa Romeo

Stellantis, koncern, ki se je rodil minulo zimo in ki združuje ducat zelo raznolikih avtomobilskih imen oziroma tovarn, med temi je tudi italijanska Alfa Romeo, ima velike oziroma ambiciozne načrte. Po sedanjih napovedih naj bi bil po obsegu izdelave/prodaje nekako četrti na obli. In če bo hotel to doseči, bodo morale vse tovarne znotraj koncerna izpolniti ambiciozne načrte.

Alfa Romeo, ki je formalno v naročju Fiata, ta pa je, kot zapisano, sestavni del Stellantisa, že leta ni tisto, kar je nekoč bila. Še v času, ko niso bili pri Stellantisu, pač pa s Fiatom sestavni del koncerna FCA (še Chrysler), je pokojni Sergio Marchionne zasnoval ambiciozen načrt revitalizacije te slovite tovarne. Ni se uresničil. Tudi kasneje so se pojavile različne ideje, kako tovarno znova odločneje postaviti najprej na evropski, nato na pa na svetovni avtomobilski zemljevid. Ni se zgodilo. Sedaj iz Stellantisa prihaja nekaj podobnega. Jean Philippe Imparato, šef Alfe Romea, pravi, da bo tovarna do leta 2026 vsako leto predstavila novo vozilo, od leta 2027 pa naj bi bile vse alfe zgolj električno gnane. Prvi v vrsti naj bi bil Tonale, manjša verzija športnoterenskega Stelvia. Sprva je bilo načrtovano, da naj bi se Tonale na trgu pojavil konec letošnjega leta, sedaj napovedujejo, da bo njegova prodaja stekla marca prihodnje leto, začeli pa bodo, logično, v Italiji. Lepo.

Podatki o tem, kako je šlo Alfi Romeu letos na evropskih trgih, točno tistih, ki so zanjo najpomembnejši, kažejo, da bodo morali pri Stellantisu in posledično pri Alfi Romeu odločno zavihati rokave. V letošnjih osmih mesecih je tovarna na Stari celini prodala vsega 15.344 avtomobilov. To je bilo za 14,7 odstotka manj kot v lanskem primerljivem obdobju. Alfa Romeo je ob tem tudi ena redkih tovarn, ki je v tem obdobju beležila prodajni minus, kar pa bi lahko zgolj v skrajni sili pripisali znanim zadregam, ki tarejo tako rekoč vse avtomobilske hiše – pomanjkanju sestavnih elektronskih delov. Vprašanje, nekoč že zapisano na teh straneh, je ostalo enako – kam greš, Alfa Romeo?

Janez Kovačič

Preberite tudi