Avtomobilski teden 21, 2025

Oliver Blume se je zaradi slabih poslovnih rezultatov Porscheja znašel pod hudim pritiskom.

Porsche in Blume v stiskalnici

Nemški Porsche je bil dolga leta ali vsaj več kot desetletje zgodba o skoraj izjemnem poslovno-finančnem uspehu. Znotraj koncerna Volkswagen (VW) je bilo to avtomobilsko ime, ki je predstavljalo nekakšen športni blišč, tehnično superiornost in povrh še najpomembnejše – prinašalo izjemne številke tako v produkcijskem kot tudi finančnem (dobičkonosnem) smislu. Sedaj je očitno, da se je zgodba o germanskem avtomobilskem uspehu spremenila v težavo, skoraj moro.

Bolj ali maj je jasno, zakaj se je to zgodilo – zataknilo se je predvsem na dveh najpomembnejših trgih, torej kitajskem in vsaj deloma tudi ameriškem oziroma v ZDA. Na Kitajskem je Porsche izgubil dolgoletno avreolo prestižne avtomobilske znamke, ki je ugajalo najprej in najbolj tistim, ki imajo (ali so imeli) denar in tudi nekaj družbene pomembnosti. Zaton se je začel z izrazitim kitajskim električno-avtomobilskim bumom, ki je Porsche in še številne druga ‘klasična’ avtomobilska imena potisnil na stranski tir. Če ne bi bilo tega električnega prodora, se bi – tako lahko domnevamo – Porsche še vedno pohvalil s skoraj izjemnim tržnim uspehom na tem največjem avtomobilskem trgu na obli.

Marsikaj se je v zadnjem času zgodilo tudi v ZDA. Tam se okoliščine še niso povsem razjasnile, a je očitno, da je Porsche v bistveno drugačnem položaju kot je bil še pred nedavnim. In zato se je lahko na letnem zboru delničarjev Porscheja zgodilo, kar se je: številni so bili menja, da bi se moral Oliver Blume odločiti – ali bo še naprej izvršni direktor tako Volkswgana kot tudi Porscheja, ali pa bo ugotovil, da tako ne gre več naprej. Ta hip je videti, da se pritiski na Bluma krepijo, pri čemer mu ni v prid preprosto dejstvo, da se je prodaja Porschejev v letošnjih prvih treh mesecih na kitajskem trgu skrčila za visokih 42 odstotkov. Nekje v ozadju je grožnja z dodatnimi ameriškimi carinami na tuje avtomobile, zato so nekateri prepričani, da je »nemogoče neodvisno in dobro hkrati voditi dve avtomobilski znamki.«

Nesporno je, da se s tem zgolj krepijo dvomi, ki jih je bilo slišati že pred leti, ko se je Blume zavihtel na vrh obeh avtomobilskih znamk. Toda dvomi so potonili v dobrih poslovnih rezultatih tako koncerna VW kot seveda Porscheja. Na letnem sestanku delničarjev sta se skupaj pojavila tako Oliver Blume kot Wolfgang Porsche, predsednik nadzornega sveta Porscheja, in sporočila, da bodo delničarji vendarle dobili dividende v višini dva evra za navadno delnico in 2,30 evra za prednostno delnico. Vse lepo, toda vrednost delnice tega podjetja se je od leta 2022, ko je začelo podjetje kotirati na frankfurtski borzi in je doseglo presenetljive številke, pa do letos znižala za nič manj kot 45 odstotkov. Zdi se, da je vprašanje enostavno – ali se bo Blume odrekel poslovnemu dualizmu ali pa se utegne zgoditi, da bo ob oba stolčka. In ni nujno, da bo Porsche kaj kmalu znova tam, kjer je nekdaj bil.

***

Toyota naj bi ponudila pomoč vse bolj šepajočemu Nissanu.

Toyota ponujala pomoč Nissanu

Japonski Nissan je še naprej v središču pozornosti. Razlogi so znani – tovarni gre slabo, novi direktor Ivan Espinoza napoveduje drastične poteze, ki so še posebej šokantne za Japonsko. V tej zgodbi se je sedaj pojavila tudi Toyota, največja avtomobilska skupina na obli.

Nissan naj bi – kot smo že pisali prejšnji teden – zaprl vsaj sedem ali celo deset tovarn od sedemnajstih, ki jih ima po vsem svetu. To pomeni, da bodo zapirali tudi na Japonskem, kar se ni zgodilo že vsaj petnajst let. Odpustili naj bi okoli 20 tisoč zaposlenih, kar je nedvomno visoka številka. Vse bolj očitno je, da zveza Renault-Nissan- Mistubishi ne deluje oziroma ne ponuja možnosti za rešitev nastalih težav. Sedaj se v tej zgodi pojavlja tudi Toyota, pri čemer pa ni jasno, kako naj bi pomagala. Nissan je hkrati sporočil, da utegne zapreti tovarno v Mehiki, kar pomeni, da se ‘prilagaja’ ameriškim oziroma Trumpovim zahtevam. Vendar to ne bo rešilo vseh težav, vsaj hitro ne. Pri vsem tem je zanimivo, da je Toyota ponudilo roko pomoči Nissanu takoj po tistem, ko so propadli pogovori o združitvi s Hondo. Toda to se je zgodilo že februarja, kar verjetno pomeni, da tudi s Toyoto niso našli skupnega jezika. Sedaj je treba počakati še dan ali dva, da se bo oglasil Carlos Ghosn, nekdaj prvi mož Nissana in prej omenjene zveze. Že pred časom je bil izjemno kritičen tako do Nissana kot tudi do Renaulta in zveze in povedal, kaj bi bilo treba narediti …

***

Kitajski BYD je bil aprila na evropskih trgih uspešnejši od Tesle.

Tesla še naprej v strmem padcu

Pri Tesli se morda sprašujejo, ali je agresivni politični angažma njihovega izvršnega direktorja Elona Muska in hkrati večinskega lastnika tovarne glavni razlog za katastrofalne poslovne oziroma tržne rezultate v prvih mesecih tega leta na številnih trgih. Pravega odgovora še ni, a je vse bolj verjetno, da razlog skoraj neverjetnega tržnega kolapsa tovarne tiči prav v Muskovi vlogi v administraciji Donalda Trumpa in jasni podpori desnim političnim opcijam tudi izven ZDA.

Po podatkih agencije Jato Dynamics se je prodaja Tesel v letošnjem prvem trimesečju v globalnem pogledu zmanjšala za 13 odstotkov. Toda znotraj tega padca so številke, ki kažejo, kako je šlo ameriški tovarni na posameznih trgih. In nekatere so res osupljive. Tako se je posel s Teslami v Nemčiji, kjer ima Tesla tovarno, zmanjšal za nič manj kot 62 odstotkov! To je seveda hud udarec, saj gre za največji evropski avtomobilski trg. Tudi v Avstraliji je šlo Američanom slabo, saj je bilo kupcev v tem času za 58 odstotkov manj. Tudi nekateri drugi, sicer manjši evropski trgi so bili vse doslej za Teslo zelo pomembni, vendar so prodajne krivulje usmerjene močno navzdol. Tako se je prodaja na Danskem zmanjšala za 57, v Belgiji za 56 in na Nizozemskem za 55 odstotkov. Norveška, nekoč pravi tržni eldorado za Tesle, se je ‘skrčila’ za 25 odstotkov, Španija za 12 odstotkov ipd. In seveda je bilo precej podobno tudi na Kitajskem, ki je za Teslo izjemnega pomena ne le v avtomobilskem, pač pa meddržavnem odnosu med Washingtonom in Pekingom; tam je bilo kupcev za 22 odstotkov manj. Edina država oziroma trg, ki ima nekaj teže tudi v svetovnem pogledu in kjer je Tesla v omenjenem obdobju zabeležila prodajni plus, je bila Velika Britanija – posel se je povečal za točno šest odstotkov. Dodaten udarec Tesli (in v premislek evropski konkurenci) predstavljajo tudi podatki o aprilskem avtomobilskem poslu na Stari celini (ne le v EU): prvič se je zgodilo, da je kitajski Build Your Dream (BYD) prodal več baterijskih električnih avtomobilov kot Tesla. Razlika (7.231/7.165) ni velika, a vendarle je.

Janez Kovačič